Berlinski zid je dobrih 28 let delil eno izmed najpomembnejših evropskih prestolnic in obenem pomenil tudi simbol blokovske delitve sveta na dva ideološka tabora. Z 41. obletnico začetka gradnje zidu, ki je v obdobju hladne vojne ločeval zavezniški, zahodni del Berlina od sovjetskega, vzhodnega Berlina, so v Nemčiji objavili tudi obnovljene podatke o tragični bilanci, ki jo je zahteval zid. Po najnovejših podatkih, ki jih je v ponedeljek objavila delovna skupina 13. avgust, je zaradi mejnega režima med tedanjima Zvezno republiko Nemčijo (ZRN) in Nemško demokratično republiko (NDR) med avgustom 1946 in novembrom 1989, ko so zid porušili, umrlo 985 ljudi.

Na današnji dan leta 1961 so v zgodnjih jutranjih urah mejni policisti tedanje NDR zaprli mejo med vzhodnim in zahodnim Berlinom ter med tremi zahodnimi sektorji in NDR, da bi preprečili vse številnejše prebege na Zahod. To je bil začetek gradnje skoraj 155 kilometrov dolgega Berlinskega zidu. Enajst dni kasneje je pod streli vzhodnonemškega policista že padel prvi prebežnik. Vse do padca zidu 9. novembra 1989 je bilo pri poskusu prebega aretiranih približno 75.000 ljudi, približno 800 pa jih je bilo ubitih. Berlinski zid je padel 9. novembra 1989. S padcem te meje sredi Berlina se je končalo eno najbolj bolečih poglavij v nemški zgodovini po drugi svetovni vojni, Evropa pa je stopila korak bližje na poti k združeni celini.