Sveti Miklavž z dolgo belo brado in oblečen v škofovsko obleko pridnim prinaša darila, porednim pa šibo. Svetega Miklavža so na predvečer godu spremljali angeli, simboli dobrega, in hudobni duhovi: hudiči, parkeljni, zlodeji, ki simbolizirajo mrtvece in demone, ki so se po krščanskem pojmovanju spremenili v hudobne duhove ter kot Miklavževi spremljevalci kaznujejo poredne otroke. Miklavž se pri deljenju daril odloči na podlagi pisem, ki so mu jih napisali otroci in na podlagi knjige, v kateri je z zlatimi črkami zapisano, kaj so delali pridni otroci, s črnimi pa kaj so počeli poredneži.
Sveti Miklavž goduje 6. decembra
Sveti Miklavž ali sveti Nikolaj, ki 6. decembra goduje v vsej katoliški Evropi, simbolizira darežljivost. V cerkvenih krogih je bil od 11. stoletja čaščen kot velik priprošnjik in čudodelnik, že tedaj pa je bil predstavljen kot svetnik, ki prihaja ponoči v preproste kmečke izbe in razkošne mestne hiše, nato pa izgine v noči. Miklavž je bil sicer resnična osebnost, živel pa je v 3. in 4. stoletju našega štetja v Patari. Rodil se je bogatim staršem, ki pa sta kmalu umrla, Nikolaj pa je svoje premoženje razdelil med reveže, sam odšel v samostan, kmalu zatem pa postal škof v Miri v antični pokrajini Likiji v današnji Turčiji.
Betlehemska luč v Sloveniji
Luč miru iz Betlehema bo že trinajsto leto zapored prispela v Slovenijo v nedeljo 14. decembra. Letošnje leto bodo plamen prvič v trinajstih letih sprejeli med ekumenskim bogoslužjem, v sodelovanju predstavnikov Srbske pravoslavne cerkve, Evangeličanske cerkve, Binkoštne cerkve in Katoliške cerkve. Pri nošenju plamena pa bodo poleg Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov sodelovali tudi skavti Slovenske zamejske skavtske organizacije.
