Obredi na cvetno nedeljo

Danes je cvetna nedelja ali cvetnica. To je prvi dan tedna pred veliko nočjo, ko verniki v cerkvah blagoslavljajo v šope ali butare povezano pomladansko zelenje, kar je razširjeno po vsej Evropi že od 9. stoletja dalje. Praznik predstavlja spomin na palmove veje, ki so jih ljudje lomili in postlali kot preprogo pred Jezusom Kristusom; ta je prišel v Jeruzalem in tam doživel navdušen sprejem.

Verjetno pa je obredje povezano tudi z zelo staro šego, ko so ljudje zbirali "sveto" rastlinje, ki naj bi varovalo pred strelo in drugimi ujmami, pospeševalo pa tudi rast, plodnost in odganjalo zle sile ter bolezen. S časom okoli velike noči je povezanih kar veliko dogodkov in navad, med njimi segajo nekatere v predkrščansko dobo, kjer so bile določene vrste rastlinja svete. Veliki teden se začenja prav s cvetno nedeljo, ko v cerkvi blagoslovijo pomladansko zelenje, povezano v šope ali butare.

Sveto zelenje različnih oblik se po Sloveniji imenuje različno: v Prekmurju se imenuje presnec, okrog Šoštanja vejnik, pri Slovenj Gradcu in v Dravski dolini butara, pušeljc, leseni žegen, na Koroškem presta, praselj, svetovec, cvetnik. Istrani napravijo iz oljčnih vejic snop, ki ga imenujejo fašine. Še posebno bogat je bil bloški žegen, na katerem se je gnetlo veliko vrst zelenja: leskova šiba, češnja, hruška, jabolko, sliva (po ena vejica), dren, brinova vejica, bodičevje, stvarno zelce in virh, bršljan, oljka, na sredi pa en krompir, lahko tudi dva.

V Beli krajini imenujejo speto zelenje drenik, na Primorskem pa ponavadi povežejo kar oljčne vejice ali palme (zato imenujejo cvetno nedeljo tudi oljčna nedelja). Ena izmed posebnosti pa so na cvetno nedeljo gotovo ljubljanske cvetne butarice. V njih so največkrat spete vejice brina, pušpana, ciprese, glavnino take butarice pa tvorijo pobarvani, umetno zaviti in naokrog prepleteni oblanci, največkrat bele, modre in rdeče barve. Takih butar v tujini ne poznajo, praviloma pa jih prodajajo na cvetnem trgu za ljubljansko stolnico.

Blagoslovljene butare uporabljajo po Sloveniji v različne namene. Prekmurci imajo presnec za svetinjo; z njim obhodijo domačijo, dotakniti se ga morajo bolniki. Ljubljanske butarice se v novejšem času uporabljajo za sobni okras, na deželi pa imajo butarice tudi statusni pomen; večjo in lepšo, kot je neka družina nekdaj imela, več je veljala.

V velikem tednu, ki napoveduje največji krščanski praznik, veliko noč - ta bo letos v nedeljo, 16. aprila -, bodo v Sloveniji potekale vsakoletne slovesnosti. Na veliki četrtek, ki je spomin na zadnjo večerjo, bodo za tri dni v vseh cerkvah utihnili cerkveni zvonovi. Veliki petek, ki simbolizira dan, ko naj bi Jezus Kristus umrl, pa je edini dan v letu, ko v cerkvah ni maše.

Ponekod se je na ta dan, ki je tudi najstrožji postni dan, že začelo praznovanje; nekdaj kmetje vsaj tri dni niso delali na polju, ker so bili prepričani, da bi bile njive v tem primeru nerodovitne. V soboto dopoldne so po Sloveniji po mnogih hišah jedli znamenito postno jed alelujo, po sobotnem kosilu pa so nesli v cerkve blagosloviti velikonočne jedi: velikonočne pirhe, simbol Kristusovega vstajenja, prekajeno svinjino, osoljeno govedino, hren in kolač. Velikonočni nedelji sledi veliki ponedeljek, v Sloveniji prav tako dela prost dan, naslednja nedelja pa je bela nedelja.