Od parnih do večsistemskih lokomotiv

S tem so simbolično krstili začetek nove dobe na 1225 kilometrov prog slovenskih železnic. Tudi zato je imel dogodek meddržavni pomen. Dr. Jože Jurkovič, generalni direktor Slovenskih železnic je zatrdil, da bodo strojevodje lahko s takimi, večsistemskimi lokomotivami, vozili tudi po progah Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške.

Član uprave Siemensa AG Austria dr. Georg Antesberger je zagotovil, da bodo do roka izdelali vse naročene lokomotive. Z njimi bodo strojevodje skrajševali vozne čase, lokomotive so energetsko učinkovite, za povezavo in krmiljenja sklopov bodo skrbeli računalniki, strojevodje pa uporabljali sodoben sistem za upravljanje in vožnje.

Železničarji so lokomotivo že preskušali na železniški progi Koper - Divača, vsi so z odzivnostjo, močjo in vsemi ostalimi karakteristikami več kot zadovoljni. Le, da maksimalnih hitrosti več kot 200 km na uro še nekaj časa verjetno ne bodo mogli dosegati, ker to ne dopušča sedanji ustroj železniških tirov in ostala infrastruktura.

Jelka Šinkovec Fundak, v.d. direktorice Direktorata za železnice na ministrstvu za promet pa je obljubila železničarjem, da bo država zbrala potrebni denar za posodobitve. Nove lokomotive, za vse bodo odšteli kupci 77,8 milijona evrov, so prva posodobitev tega voznega parka po 20 letih na slovenskih železnicah.

Četrt stoletja pa mineva letos od ustanovitve Odseka za muzejsko dejavnost pri takratnem železniškem gospodarstvu.

"Akademski slikar Stane Kumar je že v šestdesetih letih začel z zbiranjem premične železniške kulturne dediščine. Skupaj s Tadejem Bratetom sta napisala in opremila knjigo o jugoslovanskih parnih lokomotivah. Odsek za muzejsko dejavnost so bili temelji sedanjega, resnično bogato založenega železniškega muzeja na Parmovi cesti," pove prof. Mladen Bogič, Ljubljančan železniških genov.

Jezikoslovec, ki se razdaja četrt stoletja za bogate vsebine muzeja. V zbirki imajo več kot 60 lokomotiv in 50 vagonov in drugih vozil. Najstarejša parna lokomotiva nekdanje južne železnice z oznakami SB 29.718 datira v leto 1861. 19 let mlajša je mala lokomotiva, ki je vozila vlake na kamniški progi in so ji pravili zaradi dimnika 'kamniški škrnicelj'.

"Obisk našega muzeja narašča, imamo veliko prijateljev doma in v tujini. Upokojeni Anglež dr. John Guliver nas je našel in se ni mogel načuditi vsemu, kar premoremo. Da ni bilo to navdušenje samo enodnevno najbolj pove podatek, da je tam na vzhodni obali Velike Britanije osnoval  društvo ljubiteljev ljubljanskega železniškega muzeja. Izdal je že dva biltena, zdaj piše tretjega, naslov pa je 'Škrnicelj'," dodaja Bogič.

Ponosen na zbirko uniform, oddelka kjer je predstavitev razvoja omrežja, gradnja in vzdrževanje prog, odlično ohranjen je prometni urad pa oddelek zvez, kjer so že vidni izdelki takratnega Siemensa, od vodo tesnega telefona, ki so ga uporabljali v predorih, do telegrafov, predvsem pa izredno bogato opremljenega oddelka signalno varnostnih naprav.

Bogiču v muzejskih delavnicah pri obnovah lokomotiv pomagata upokojenca Rudi Ambrož in Janez Makovec, pri kotlovskih delih pride pomagat še Tine Makovec, sicer pa je v delavnici le še Dare Štojs. Največ zaslug za bogat oddelek signalnovarnostnih naprav gre upokojenemu Marjanu Pokovcu. Železničarji so se z galerijo Staneta Kumra z razstavljenimi umetniškimi deli spomnili njegovih zaslug za muzejske začetke.

Časov, ko je kurjač zmetal v kurišče lokomotive, za pot med Ljubljano in Zagrebom, v eno smer po 6 ton premoga, so mimo. Ostaja pa spomin na generacije in konzervirano tehnično znanje, ki je bilo za tiste čase osupljivo. V muzeju je ohranjena tudi 100 tonsko lokomotiva, brzovozna  03-002, narejena leta 1910 posebej za progo Ljubljana - Trst. Strojevodja in kurjač sta takrat iz nje izvlekla, da je brez težav vlekla tovor 350 ton (osem potniških vagonov) z močjo 1520 konj tudi do 130 km na uro.