Pomanjkljivost je povezana s klini oziroma zapahi, s katerimi sta na zunanji rezervoar za gorivo raketoplana pritrjeni dve pospeševalni raketi, ki mu pomagata prebiti zemljino ozračje. Potem ko raketoplan doseže višino okoli 45 kilometrov, znanstveniki NASA na tleh na daljavo rasztrelijo te zapahe, da raketi ločijo od vesoljskega plovila. Dele teh zapahov pa naj bi ujel poseben cilinder, ki mu pravijo lovilec, vendar pa naj bi bil ta prešibak in bi ga lahko deli teh zapahov prebili.
Vodja odbora, upokojeni admiral Harold Gehman je dejal, da lovilec zapahov ni tako trden kot bi si želeli, saj ne vzdrži nič več kot le silo eksplozije, ki se uporabi za ločitev raket od raketoplana. Če bi šlo kaj narobe, potem bi lahko del tega zapaha prebil okvir lovilca in poškodoval vesoljsko plovilo, kar bi pomenilo novo katastrofo. Omenjeni zapahi so težki okrog 30 kilogramov. Odbor za preiskavo nesreče raketoplana Columbia je sicer sklenil preiskavo in se odpravil na pisanje poročila, ki bi ga rad končal še pred avgustovskimi kongresnimi počitnicami.
Odbor sicer meni, da za katastrofo Columbije niso bili krivi omenjeni zapahi, ampak zaščitna pena na zunanjem tanku za gorivo, katere kos je zadel keramično zaščito raketoplana in povzročil majhno luknjo, ki je bila ob povratku na zemljo uničujoča. Odbor je pretekli teden v San Antoniu izvedel poskus, med katerim so kos zaščitne pene s hitrostjo 850 kilometrov na uro treščili v zaščitno oblogo kot na raketoplanu in ugotovili, da je nastala kot las tanka razpoka. To naj bi bilo dovolj, da je vročina ob povratku na zemljo pri hitrosti 21.000 kilometrov na uro od znotraj razjedla zaščitno oblogo in povzročila razpad raketoplana.
13-članski preiskovalni odbor je v četrtek dejal, da se NASA ni pretirano naučila iz preteklih napak in da mora povečati nadzor nad podizvjalaci. Odbor meni, da za nesreče ni krivo pomanjkanje denarja. Nekateri člani NASA se pritožujejo, da jim kongres namenja premalo denarja za varno delo, vendar preiskovalni odbor tega ne bo omenil kot razlog za nesrečo. Proračun letošnjega fiskalnega leta namenja NASA 3,27 milijarde dolarjev. Upravitelj NASA Sean O'Keefe je že v sredo povedal, da bodo polete s preostalimi raketoplani obnovili najkasneje decembra ali pa v začetku leta 2004. Razlika bo le v tem, da bodo izstrelitve opravljali izključno podnevi, ker bodo na raketoplan namestili dodatne kamere, ki bodo natančno spremljale potek izstrelitve.
