Vznemirljivo odkritje lahko vodi k novemu razumevanju razvoja človeške vrste. Arheologi namreč menijo, da je Homo floresiensis ali 'Človek s Floresa', dolgo časa živel izoliran na otoku, medtem ko je sodobni človek nezadržno in hitro koloniziral ostanek planeta.
Doslej so našli ostanke le enega pripadnika, natančneje pripadnice vrste, okoli meter visoke ženske in ga opisali kot 'najbolj skrajno' vrsto, ki je vključena v razširjeno človeško družino.
Ženska naj bi živela pred 18.000 leti, kar je z vidika razvoja človeške vrste šele 'pred kratkim'. Njeno okostje je sicer najbolj ohranjeno od ostankov okoli sedmih njenih sovrstnikov, ki so živeli na otoku Flores, na katerem sicer živijo velikanski kuščarji in pritlikavi sloni.
Homo florensis je imel možgane v velikosti grenivke, kar je približno četrtina velikosti možganov sodobnega človeka, Homo sapiensa. Na osnovi nekaterih dokazov arheologi sklepajo, da je Homo florensis izdeloval kamnito orodje, obvladal ogenj in živel lovil v organiziranih skupinah.
Ni pa znano, kako je vrsta preživela kar 70.000 let in ali je v tem času prišlo tudi do križanja s sodobnim človekom. Geološke najdbe namigujejo, da je vrsta izginila pred okoli 12.000 leti, njeno usodo pa je zapečatil močan izbruh vulkana, ki je pomenil konec še za nekaj živalskih in rastlinskih vrst, ki so bile doma na otoku.
Ostanki človeka s Floresa so v nasprotju z ustaljeno domnevo, da je sedanji človek pred okoli 160.000 leti sistematično iztrebljal pripadnike drugih človeških vrst in sam zavladal planetu.
Nekateri znanstveniki so medtem že izrazili dvom ali bi pritlikavega človekovega prednika s Floresa lahko uvrstili v rod Homo oziroma med bližnje človekove sorodnike.
