Najdbe v bližini Vilcabambe se raztezajo na površini šestih kvadratnih kilometrov na višini 3300 metrov in obsegajo najmanj sto zgradb, piramide in več grobnic. Doslej so na kraju presenetljivega odkritja našli krožna prebivališča, skladišča za živila, prostore za obrede in za opazovanje zvezd, pokopališča, ceste, vodovode in akumulacijska jezera.
Podobno kot Machu Picchu leži inkovsko mesto na gorskem hrbtu s prelepim razgledom na zasnežene vrhove Andov. Kraj na gori Corihuayrachina v pokrajini Cusco naj bi Inki uporabljali v ritualne namene, v njegovi bližini pa ležijo tudi rudniki srebra. Grobovi so bili že izropani, za kar so najverjetneje krivi delavci v rudnikih, ki so pred 30 leti delali v bližini. Arheologi domnevajo, da najstarejši deli mesta izvirajo iz obdobja zgodnjega inkovskega imperija, ki se je začel v 12. stoletju.
Po besedah britanskega raziskovalca Petra Frosta se je šele sedaj pokazala prava vrednost najdbe, ki so jo sicer odkrili že pred leti. "Najdba je velikega zgodovinskega pomena, saj gre za zadnjo trdnjavo Inkov proti španskim osvajalcem," je izjavil Frost. Takratni prebivalci so se pred plenjenjem in poboji španskih zavojevalcev zatekli na območje ob Vilcabambi, kjer so se še 36 let upirali Evropejcem in ohranili svojo tradicijo.
