Skupaj naj bi sicer na Rdečo listo, ki jo pripravlja Svetovna zveza za ohranitev narave (IUCN), letos prišlo dodatnih 2000 vrst, ki so razvrščene po različnih stopnjah ogroženosti. Že izumrlih naj bi bilo 762 vrst, nadaljnjih 58 pa jih obstaja le še v obliki kulturnih rastlin ali živali v ujetništvu. Človek je največja grožnja za živa bitja, vendar lahko pri njihovi ohranitvi tudi pomaga, je dejal generalni direktor IUCN Achim Steiner, ki je ob tem predstavil uspešno razmnoževanje arabske antilope oriks in belega nosoroga.
Letos so se na omenjeni seznam prvič uvrstile rjave morske alge haluge in lišaji. Na seznamu pa je odslej tudi vseh 21 vrst albatrosov. Eden poglavitnih vzrokov za ogrožanje teh ptičev naj bi bilo predvsem ribarjenje s kočami in parangalom, saj se ptice ujamejo nanje in nato utonejo.
Craig Hilton Taylor, eden od članov organizacije, v okviru katere deluje okoli 7000 strokovnjakov, je opozoril tudi na cilj svetovnega vrha v Johannesburgu lani, da bi do leta 2010 znatno upočasnili izumiranje vrst.
Hitro izumiranje živalskih in rastlinskih vrst je obsodila tudi nevladna okoljevarstvena organizacija World Wild Fund (WWF). Vrste so sicer že od nekdaj izginjale in se pojavljale nove, vendar je današnje izumiranje 10.000-krat hitrejše kot evolucijsko, je v Frankfurtu dejal strokovnjak za zaščito vrst pri WWF Roland Melisch. Za hitrim uničevanjem življenja stojijo trije temeljni razlogi: uničevanje življenjskih prostorov, predvsem zaradi sekanja gozdov, naseljevanje tujih vrst, poleg tega pa se je živalske in rastlinske vrste prekomerno izrabljalo.
