Posnetek, ki odgovarja na dolgoletna vprašanja o starosti, sestavu in razvoju vesolja, so znanstveniki dobili s pomočjo sonde WMAP (Wilkinson Microwave Anisotropy Probe), ki je rezultat sodelovanja med vesoljskim središčem Goddard agencije NASA in ameriško univerzo Princeton. Gre za raziskovalni satelit, ki je na orbiti, približno 1,6 milijona kilometrov oddaljeni od Zemlje, 12 mesecev opazoval nebo in ustvarjal "novi portret vesolja".
Kot je po objavi posnetka povedal Charles Bennett, glavni raziskovalec WMAP v vesoljskem središču Goddard v Greenbeltu, v zvezni državi Maryland, so vzorci na fotografiji zgodnjega vesolja "zlata jama" najrazličnejših informacij o vesolju. Ena od ključnih ugotovitev je, da je prva generacija zvezd, ki sijejo v vesolju, zažarela veliko prej, kot je doslej govorila teorija o velikem poku, s katerim je nastalo vesolje. Prve zvezde naj bi tako zažarele že 200 milijonov let po velikem poku. S pomočjo posnetka je mogoče tudi z veliko natančnostjo določiti, da je vesolje nastalo pred 13,7 milijarde let, pri čemer je statistična možnost napake le enoodstotna.
Na fotografiji sonde WMAP je ujet odsev velikega poka, popoln in osupljiv zemljevid najzgodnejše svetlobe vesolja, je povedal Lyman Page, fizik na univerzi Princeton. Svetloba, ki jo danes vidimo kot kozmično mikrovalovno ozadje, je potovala do nas več kot 13 milijard let. Znotraj nje so vidni neskončno majhni vzorci, ki označujejo začetke tega, kar je kasneje preraslo v skupine galaksij in ogromno strukturo, ki je prisotna povsod okrog nas.
