Zanimivosti

Papeža izvolijo na tajnih volitvah

, 02. 04. 2005 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Po starodavni tradiciji in določbah cerkvenega prava so za volitve rimskega papeža pristojni kardinali z volilno pravico.

Od trenutka po papeževi smrti, ko je apostolski sedež izpraznjen, morajo kardinali, ki bivajo v Vatikanu, počakati petnajst dni na vse kardinale iz drugih delov sveta. V izjemnem primeru se čas do volitev lahko podaljša še za pet dni, tako da se morajo volitve začeti najkasneje po dvajsetem dnevu od papeževe smrti.

Vhod v sikstinsko kapelo: Katoliški kardinali z vsega sveta se zberejo na konklavah, kjer med seboj izberejo novega papeža (Foto: Reuters)
Vhod v sikstinsko kapelo: Katoliški kardinali z vsega sveta se zberejo na konklavah, kjer med seboj izberejo novega papeža (Foto: Reuters) FOTO: Reuters

Pravico voliti novega papeža imajo izključno kardinali, ki na dan smrti papeža še niso izpolnili 80 let.

V času izpraznjenega apostolskega sedeža kardinali in rimska kurija opravljajo samo redne dolžnosti in ne morejo prevzeti nobene vodstvene oblasti in ne spremeniti, ukiniti ali izdati novih cerkvenih zakonov.

Vsi kardinali z volilno pravico so dolžni priti v Rim na volitve, razen če jih ovira višja sila. V času volitev lahko kardinali zapustijo Vatikan samo v izjemnih primerih. Enaka pravila veljajo tudi v primeru odstopa papeža s položaja, vendar se to od leta 1409 ni zgodilo.

Kardinali v predpisanih kornih oblačilih v sikstinski kapeli pred začetkom tajnih volitev: V času konklava so zavezani k molčečnost, prepovedan pa jim je tudi vsakršen stik z zunanjim svetom. (Foto: Reuters)
Kardinali v predpisanih kornih oblačilih v sikstinski kapeli pred začetkom tajnih volitev: V času konklava so zavezani k molčečnost, prepovedan pa jim je tudi vsakršen stik z zunanjim svetom. (Foto: Reuters) FOTO: Reuters

Papeža voli kardinalski zbor od leta 1059, pred tem pa so pri volitvah sodelovali zastopniki rimske cerkve ter prebivalci Rima. Posamezni papež ima pravico, da spremeni podrobnosti volilnega postopka, ne more pa sam imenovati svojega naslednika.

Konklave: Zapečatena vrata sikstinske kapele med volitvami.
Konklave: Zapečatena vrata sikstinske kapele med volitvami. FOTO: Reuters

Prostor za volitve (konklave): Celoten postopek volitev se odvija na področju vatikanske države. Kardinali morajo v času volitev bivati v hiši sv. Marte v Vatikanu, same volitve pa so v sikstinski kapeli (od leta 1870). Pojem konklave je izveden iz latinskega izraza "cum clave" (lat.=z enim ključem) in označuje prakso, da so kardinali med volitvami zaklenjeni in nimajo stika z zunanjim svetom.

Začetek volitev: V največ dvajsetih dneh po papeževi smrti se kardinali, ki imajo volilno pravico, zberejo v baziliki sv. Petra v Vatikanu k votivni maši. Po maši se kardinali zberejo v apostolski palači in grejo v slovesnem sprevodu v sikstinsko kapelo na volitve.

Potek volitev: Edini način volitev novega papeža so tajne volitve. Za izvolitev sta potrebni dve tretjini veljavnih glasov od vseh navzočih kardinalov z volilno pravico. Postopek se izvrši v treh delih:

Peč, v kateri po končanih volitvah sežgejo volilne lističe: Barva dima je znak (ne)uspešnosti volilnega kroga
Peč, v kateri po končanih volitvah sežgejo volilne lističe: Barva dima je znak (ne)uspešnosti volilnega kroga FOTO: Reuters

Prvi del se imenuje predskrutinij in vsebuje pripravo in razdelitev lističev, izvolitev treh skrutatorjev (odgovornih za potek volitev), treh kardinalov, ki zbirajo glasove morebitnih bolnih članov kardinalskega zbora in treh kardinalov revizorjev.

Drugi del je skrutinij oz. tajne volitve v ožjem pomenu besede in vsebuje: metanje lističev v volilno skrinjico, mešanje in štetje oddanih lističev ter štetje rezultatov.

Tretji del je zadnja faza (post-skrutinij), pri kateri preštejejo glasove, jih preverijo ter sežgejo volilne lističe.

Po potrebi več krogov volitev

Če kardinali v treh dneh ne izvolijo papeža, se volitve prekinejo za en dan. Dan premora je namenjen molitvi, medsebojnemu pogovoru kardinalov in "duhovni spodbudi", ki jo zanje pripravi kardinal protodiakon.

Kardinali z volitvami nadaljujejo in v primeru, da papež še ni bil izvoljen, se po sedmih krogih ponovno prekinejo. Volitve se po ponovni prekinitvi lahko nadaljujejo še za sedem skrutinijev.

Bel dim iz dimnika sikstinske kapele je znak, da so volitve končane in papež izvoljen. (Vsi arhivski posnetki so iz leta 1978, ko so za papeža izvolili Karola Wojtylo / Foto: Reuters)
Bel dim iz dimnika sikstinske kapele je znak, da so volitve končane in papež izvoljen. (Vsi arhivski posnetki so iz leta 1978, ko so za papeža izvolili Karola Wojtylo / Foto: Reuters) FOTO: Reuters

Če do tedaj papež še vedno ni izvoljen, kardinal kamerleng povabi volivce, naj izberejo enega izmed dveh možnih načinov volitev: papeža v nadaljevanju lahko izbirajo med vsemi kandidati ali pa med dvema kandidatoma, ki sta pri zadnjem skrutiniju dobila največ glasov. Za odločitev glede nadaljnjega načina volitev kakor tudi za izvolitev novega papeža je v tem primeru potrebna absolutna večina glasov.

Volitve papeža se zaključijo, ko na novo izvoljeni papež privoli v imenovanje, razen če se sam ne odloči drugače. Kardinal protodiakon javnosti objavi rezultat volitev in ime novega papeža. Za tem novoizvoljeni naslednik apostola Petra iz lože vatikanske bazilike podeli apostolski blagoslov Urbi et orbi (lat.=mestu in svetu).

Po vsakem neuspešnem volilnem krogu kardinali zažgejo volilne lističe v peči skupaj z mokro slamo, zaradi česar se iz dimnika sikstinske kapele pokadi črn dim. Bel dim je znak, da so zgoreli samo volilni lističi brez slame in da je katoliška cerkev dobila novega papeža.

Konklave so uvedli z Drugim koncilom v Lyonu (1274), da bi preprečili ponovitev triletnega brezvladja, ko se kardinali med leti 1269 do 1271 niso mogli zediniti o kandidatu za papeža. Tako je smel imeti vsak kardinal v času konklav ob sebi dva služabnika, med volitvami pa so morali vsi živeti v istem prostoru brez zaves in brez kakršnegakoli stika z zunanjim svetom. Skrajšanje volilnega postopka so dosegli tudi s tem, da se je po treh dneh konklav število obrokov zmanjšalo na enega, po osmih dneh pa so kardinali smeli uživati samo kruh, vodo in vino.


UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

SORODNI ČLANKI