Od trenutka po papeževi smrti, ko je apostolski sedež izpraznjen, morajo kardinali, ki bivajo v Vatikanu, počakati petnajst dni na vse kardinale iz drugih delov sveta. V izjemnem primeru se čas do volitev lahko podaljša še za pet dni, tako da se morajo volitve začeti najkasneje po dvajsetem dnevu od papeževe smrti.
Pravico voliti novega papeža imajo izključno kardinali, ki na dan smrti papeža še niso izpolnili 80 let.
V času izpraznjenega apostolskega sedeža kardinali in rimska kurija opravljajo samo redne dolžnosti in ne morejo prevzeti nobene vodstvene oblasti in ne spremeniti, ukiniti ali izdati novih cerkvenih zakonov.
Vsi kardinali z volilno pravico so dolžni priti v Rim na volitve, razen če jih ovira višja sila. V času volitev lahko kardinali zapustijo Vatikan samo v izjemnih primerih. Enaka pravila veljajo tudi v primeru odstopa papeža s položaja, vendar se to od leta 1409 ni zgodilo.
Papeža voli kardinalski zbor od leta 1059, pred tem pa so pri volitvah sodelovali zastopniki rimske cerkve ter prebivalci Rima. Posamezni papež ima pravico, da spremeni podrobnosti volilnega postopka, ne more pa sam imenovati svojega naslednika.
Prostor za volitve (konklave): Celoten postopek volitev se odvija na področju vatikanske države. Kardinali morajo v času volitev bivati v hiši sv. Marte v Vatikanu, same volitve pa so v sikstinski kapeli (od leta 1870). Pojem konklave je izveden iz latinskega izraza "cum clave" (lat.=z enim ključem) in označuje prakso, da so kardinali med volitvami zaklenjeni in nimajo stika z zunanjim svetom.
Začetek volitev: V največ dvajsetih dneh po papeževi smrti se kardinali, ki imajo volilno pravico, zberejo v baziliki sv. Petra v Vatikanu k votivni maši. Po maši se kardinali zberejo v apostolski palači in grejo v slovesnem sprevodu v sikstinsko kapelo na volitve.
Potek volitev: Edini način volitev novega papeža so tajne volitve. Za izvolitev sta potrebni dve tretjini veljavnih glasov od vseh navzočih kardinalov z volilno pravico. Postopek se izvrši v treh delih:
Prvi del se imenuje predskrutinij in vsebuje pripravo in razdelitev lističev, izvolitev treh skrutatorjev (odgovornih za potek volitev), treh kardinalov, ki zbirajo glasove morebitnih bolnih članov kardinalskega zbora in treh kardinalov revizorjev.
Drugi del je skrutinij oz. tajne volitve v ožjem pomenu besede in vsebuje: metanje lističev v volilno skrinjico, mešanje in štetje oddanih lističev ter štetje rezultatov.
Tretji del je zadnja faza (post-skrutinij), pri kateri preštejejo glasove, jih preverijo ter sežgejo volilne lističe.
Po potrebi več krogov volitev
Če kardinali v treh dneh ne izvolijo papeža, se volitve prekinejo za en dan. Dan premora je namenjen molitvi, medsebojnemu pogovoru kardinalov in "duhovni spodbudi", ki jo zanje pripravi kardinal protodiakon.
Kardinali z volitvami nadaljujejo in v primeru, da papež še ni bil izvoljen, se po sedmih krogih ponovno prekinejo. Volitve se po ponovni prekinitvi lahko nadaljujejo še za sedem skrutinijev.
Če do tedaj papež še vedno ni izvoljen, kardinal kamerleng povabi volivce, naj izberejo enega izmed dveh možnih načinov volitev: papeža v nadaljevanju lahko izbirajo med vsemi kandidati ali pa med dvema kandidatoma, ki sta pri zadnjem skrutiniju dobila največ glasov. Za odločitev glede nadaljnjega načina volitev kakor tudi za izvolitev novega papeža je v tem primeru potrebna absolutna večina glasov.
Po vsakem neuspešnem volilnem krogu kardinali zažgejo volilne lističe v peči skupaj z mokro slamo, zaradi česar se iz dimnika sikstinske kapele pokadi črn dim. Bel dim je znak, da so zgoreli samo volilni lističi brez slame in da je katoliška cerkev dobila novega papeža.
Konklave so uvedli z Drugim koncilom v Lyonu (1274), da bi preprečili ponovitev triletnega brezvladja, ko se kardinali med leti 1269 do 1271 niso mogli zediniti o kandidatu za papeža. Tako je smel imeti vsak kardinal v času konklav ob sebi dva služabnika, med volitvami pa so morali vsi živeti v istem prostoru brez zaves in brez kakršnegakoli stika z zunanjim svetom. Skrajšanje volilnega postopka so dosegli tudi s tem, da se je po treh dneh konklav število obrokov zmanjšalo na enega, po osmih dneh pa so kardinali smeli uživati samo kruh, vodo in vino.
