Če območja, kjer hmelj dobro uspeva, prizadenejo naravne nesreče, to lahko hitro pomeni težave za pivovarje po vsem svetu, je ta teden pisal nemški Deutsche Welle.
Zeleno zlato najbolje uspeva na območjih okrog 45. vzporednika na obeh poloblah, kjer leži tudi Slovenija, kjer je najbolj znana sorta savinjski golding. Največja proizvajalka hmelja je bila dolga leta Nemčija, a so jo nedavno prehitele ZDA. Poleg tega so večje uveljavljene proizvajalke npr. še Francija, Češka in Velika Britanija, uveljavljajo pa se tudi nove države, med katerimi prednjači Kitajska, pridružujeta pa se je tudi Argentina in Nova Zelandija.
Lanska letina hmelja v srednji Evropi, tudi v Sloveniji, je bila zaradi visokih temperatur bistveno slabša kot v preteklih letih, kar se je poznalo tudi pri proizvajalcih na drugem koncu sveta, recimo v ZDA. Nemški hmelj je namreč surovina za piva tipa lager. Še posebej se je slabša letina poznala manjšim pivovarjem, saj imajo veliki globalni koncerni že v naprej sklenjene pogodbe za odkup hmelja, manjšim pa v takšnih primerih ostanejo drobtinice.
V ZDA, kjer 97 odstotkov hmelja zraste na severozahodu države, pa glavno težavo predstavlja dolgotrajna suša na ameriškem zahodu.
Mali pivovarji v ZDA se s podnebnimi spremembami spopadajo na svoj način. Zaradi zaskrbljenosti pred ponovitvami suše načrtujejo nove rezervoarje za vodo, poleg tega pa skušajo najti načine, kako porabiti manj te tekočine.
Preko uporabe senzorjev za zaznavanje vlažnosti lahko pridelovalci dokaj učinkovito nadzorujejo stopnjo vlažnosti, kar omogoča precej natančno zagotavljanje pogojev, ki si jih rastlina želi za svojo optimalno rast. Poleg tega pa so kmetje začeli preizkušati tudi tako imenovani način uporabe mokrega hmelja. Hmelj se uporabi takoj po žetvi, kar s seboj prinese popolnoma novo vrsto svetlega piva.
Lanska letina hmelja v srednji Evropi, tudi v Sloveniji, je bila zaradi visokih temperatur bistveno slabša kot v preteklih letih, kar se je poznalo tudi pri proizvajalcih na drugem koncu sveta, recimo v ZDA. Nemški hmelj je namreč surovina za piva tipa lager. Še posebej se je slabša letina poznala manjšim pivovarjem, saj imajo veliki globalni koncerni že v naprej sklenjene pogodbe za odkup hmelja, manjšim pa v takšnih primerih ostanejo drobtinice.
V ZDA, kjer 97 odstotkov hmelja zraste na severozahodu države, pa glavno težavo predstavlja dolgotrajna suša na ameriškem zahodu.
Mali pivovarji v ZDA se s podnebnimi spremembami spopadajo na svoj način. Zaradi zaskrbljenosti pred ponovitvami suše načrtujejo nove rezervoarje za vodo, poleg tega pa skušajo najti načine, kako porabiti manj te tekočine.
Preko uporabe senzorjev za zaznavanje vlažnosti lahko pridelovalci dokaj učinkovito nadzorujejo stopnjo vlažnosti, kar omogoča precej natančno zagotavljanje pogojev, ki si jih rastlina želi za svojo optimalno rast. Poleg tega pa so kmetje začeli preizkušati tudi tako imenovani način uporabe mokrega hmelja. Hmelj se uporabi takoj po žetvi, kar s seboj prinese popolnoma novo vrsto svetlega piva.
Da bi si izboljšali položaj na trgu v odnosu do velikih pivovarjev pa so mali proizvajalci ustanovili tudi posebno spletno borzo. Ta kupi ostanke, ki jih veliki igralci ne porabijo, nato pa jih proda malim pivovarjem po svetu.
Pomemben ukrep v boju proti učinkom podnebnih sprememb na pridelavo hmelja je tudi že omenjena vse večja zemljepisna razpršenost pridelave, s katero se zmanjšujejo tveganja za dobavo. V primeru naravnih nesreč ali slabih pogojev v enem delu sveta, bi tako izgube laže nadomestili drugod.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.