Prebujanje kač

Toplo vreme je na plan zvabilo tudi plazilce oz. kače. V Sloveniji živi 11 vrst kač. Strupene so le modras, laški gad in gad. Kače, ki živijo pri nas, so večinoma miroljubne in plahe, razen seveda, če se počutijo ogrožene. Opozarjamo predvsem planince in ostale, ki ste veliko v naravi. Zato vam svetujem, če že imate bližnje srečanje s kačo, jo pustite pri miru in se ji raje izognite.

O »prebujanju« kač oziroma o njihovi pomladi poročajo tudi iz sosednje Hrvaške. V teh prazničnih dneh veliko ljudi potuje, tudi čez Liko, ki je življenjski prostor gada in modrasa. Zato opozarjajo vse, ki vas privlači pomladansko pisana narava, da se nikar ne podajate v nabiranje cvetja. V 10 dneh so na tem območju zabeležili dva ugriza kač.

Predstavitev kač

Navadni gad živi na vlažnih, hladnejših območjih z velikimi temperaturnimi spremembami med dnevom in nočjo, vendar se rad zadržuje na sončnih mestih. Najdemo ga na robu močvirij, na planinskih meliščih, barjih, ob planinskih poteh, na jasah, ekstenzivno gojenih travnikih in pašnikih. Hrani se z malimi sesalci, ptiči in dvoživkami. Je živoroden.

V Sloveniji navadni gad večinoma živi v Julijskih in Kamniških Alpah, Karavankah, Trnovskem gozdu, na Javornikih in Snežniku. V nižinah ga le ponekod najdemo na bolj vlažnih mestih.

Laški gad, imenovan tudi rilčasti gad, doseže do 80 cm, izjemoma do 90 cm. Rob gobca je očitno zavihan navzgor. Glava je pokrita z majhnimi luskami in je brez večjih ploščic. Hrbtna risba je sestavljena iz dveh vrst izmenično razporejenih temnih pravokotnikov, lahko delno povezanih v cikcakast vzorec. Popolnoma črni osebki so manj pogosti kot pri gadu.

Laški gad živi na suhih in toplih prisojnih mestih. Hrani se večinoma z malimi sesalci, občasno s kuščaricami in manjšimi ptiči. Je živoroden. V Sloveniji laški gad živi le v gorskem svetu zahodno od Soče.

Modras, je najbolj strupena kača pri nas. Je majhna in debela kača povprečne dolžine med 50 in 80 cm. Lahko pa modras doseže tudi do 90 cm in več dolžine. Modras se najraje zadržuje na suhih področjih, skalnatih grebenih, najdemo ga lahko do 1500m nadmorske višine in več. Pretežno je to dnevna kača. Hrani se pretežno z majhnimi sesalci, lahko pa tudi z kuščarji, ptiči in drugimi kačami. Parijo se aprila in maja.

Nasvet v primeru ugriza

Največ ugrizov je spomladi in poleti, ko so kače bolj aktivne. Pri tem se kača napihne, striže z jezičkom in bliskovito ugrizne, nato se umakne. Doseg kače je približno enak polovici njene dolžine. Kačji strup razkraja kri in deluje tudi na živčevje. Praviloma ugriz naših kač ni smrtno nevaren za odraslega človeka. Bolj izpostavljeni so predvsem otroci.

Pri ugrizu je opaziti dve vzporedni ugrizni ranici, ki le redkokdaj krvavita. Boleča oteklina na mestu ugriza nastane ponavadi v 5 minutah. Kasneje se veča in širi. V eni uri se oteklina do dvakrat poveča. Modro-rdeče lise na koži otekline. Včasih pomodri vsa roka ali noga. Bližnje bezgavke (običajno v dimljah) zatečejo. Na ekstremiteti je na koži večkrat videti rdeče proge (limfne žile), ki potekajo od ugriza proti prsnemu košu. Ob ugrizu nam lahko postane slabo, lahko bruhamo, vrtoglavica. Najbolj nevarna posledica ugriza pa je šok.

Kako si lahko pomagamo

Zanimivo, skoraj v eni četrtini primerov strupena kača ob ugrizu ne vbrizga strupa. Če pa nas kača ugrizne je najbolje, da mirujemo. Oskrbimo rano, tako da preprečimo širitev strupa po telesu. Pri samooskrbi ne sesajte mesto ugriza, prav tako ne zarezujte z nožem v rano. Nad mestom ugriza ne zatezajte s trakom, pasom ali podobnim. Prav tako si nikoli sami ne vbrizgajte proti strupa. Po ugrizu počakajmo nekaj minut, toliko da opazimo, če mesto ugriza oteka. Če v 5-10 minutah oteklina ne nastane, potem zastrupitve ni. Sicer pa obisk urgence. Čas za injekcijo proti strupa je od 6 do 10 ur po ugrizu.