Edvard se je izšolal v obrtni šoli, nato pa opravil še knjigovodski tečaj … Njegove odlične psihofizične sposobnosti pa so botrovale temu, da je postal kolesarski dirkač. Tudi v tej panogi je dosegal izjemne rezultate. Veselje do letalstva pa je v Edvardu raslo tudi med prebiranjem razno razne strokovne literature in kar zgodaj se je z bratom odločil, da bo naredil velik korak v to smer – in uspelo mu je!
Prelomno leto 1909
V očetovi delavnici je Edvard iz bambusovih palic in lepenke zgradil svoje prvo letalo, ki ga je nekoliko hudomušno poimenoval kar Trappola di carta – papirnata vragolija ali papirnata past.
V septembru 1909 se je udeležil srečanja letalskih pionirjev, kjer si je nabavil svoj prvi motor francoske izdelave.
Rusjanov prvi polet se je zgodil 25. novembra 1909, ko je z dvokrilcem, ki sta ga z bratom poimenovala EDA I, vzletel na področju Malih Rojc. Prvi Edvardov (slovenski) polet je bil dolg 60 metrov, EDA pa je ostala na višini dveh metrov. Le nekaj dni pozneje pa je bil polet kar desetkrat daljši.
Bratoma je bila v veliko pomoč tudi sestra Luiga Gigia, ki je šivala platna za krila. Proizvodnjo sta brata premaknila v majhno delavnico blizu Mirna in na bližnjih travnikih preskušala svoja letala – tam je kasneje nastalo goriško letališče, kjer so letos že poleti začeli s praznovanji 100. obletnice.
Rusjana postavila svetovni rekord!
Po izdelavi EDE VII je bratoma zmanjkalo denarja, zato sta začela sodelovati z zagrebškim poslovnežem Mihajlom Merćepom. Brata sta se preselila v Zagreb in začela s planiranjem serijske izdelave letal. Septembra 1910 je nastal prototip letala z motorjem, ki sta ga poimenovala Gnome. Njegova moč je bila kar 50 konjev in od tal se je odlepilo le po 28 metrih, kar je tedaj postavilo svetovni rekord.
Pionirja sta se leta 1911 odpravila na promocijsko turnejo po balkanskim mestih. Predstavljala sta letalo Rusjan - Merćep. Medtem ko je vse EDE poganjal Anzanijev motor 25 KM, sta družabnika za to letalo uporabila rotativni motor znamke Gnome z močjo 50 KM. Prvi polet je bil dokumentiran 13. novembra, 1910. 9. januarja 1911 je Edvard v Beogradu kljub vetrovnemu vremenu želel poleteti. Občinstvo je bilo navdušeno, vendar se je kar naenkrat pripetilo najhujše – močan sunek vetra je zlomil krilo in letalo je strmoglavilo. Edvard je umrl med prevozom v bolnišnico.
Slovenski letalski inovatorji pa nadaljujejo Rusjanovo pot. V soboto, 28. novembra, bo od 9.00 do 13.00 razstavljen prototip letala Flamingo Eda 100, ki je posvečen 100. obletnici prvega poleta.
V petek pa bo potekal krst prototipa tega letala. Botra krsta bo Rusjanova nečakinja Grazia Rusjan. Pri projektu so sodelovali Aleksander Špacapan, Bojan Sajovic, Pavel Potočnik in
Franco Orlando.
Resnična zgodba Bratov Rusjan je pristala tudi na gledaliških deskah, ko so v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani uprizorili predstavo EDA – zgodba bratov Rusjan.
Vragolije Benjamina Ličerja
100. obletnico prvega slovenskega poleta je obeležil tudi primorski pilot Benjamin Ličer in to na čisto svoj način – z akrobatskim letalom Zlin - 526 je letel pod starim železniškim solkanskim mostom in kasneje (čeprav so mu to kolegi odsvetovali) tudi pod novim solkanskim mostom.
dodatni viri: www.edvard-rusjan.it, www.sierra5.net (slovenski letalski portal)
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.