Po odredbi o določitvi prehoda s srednjeevropskega časa na poletno računanje smo v nedeljo, 30. marca, ob 2. uri zjutraj premaknili ure za eno uro naprej, torej na 3. uro.
Namen premikanja ure naj bi bil ob začetku varčevanje z električno energijo, toda, kot kaže, se pri nas ni še nihče resno lotil raziskave, koliko dejansko privarčujemo s premikanjem kazalcev. Po nekaterih raziskavah, ki so jih opravili v Franciji, naj bi 50 milijonska država s premikanjem kazalcev privarčevala le prgišče evrov. Če je namreč poleti dan daljši in začnemo luči zato prižigati kasneje, se pozimi stanje pač enostavno obrne.
Premikanje ure je direktiva Evropske komisije, ki se je bo treba držati še vsaj do leta 2006. Izvor sega v energetsko krizo v sedemdesetih, ko so izračunali, da s takšnim premikanjem kazalcev privarčujemo en odstotek energije - dan je s tem poleti pač za eno uro sonca daljši. Od tedaj ni količine privarčevane energije računal nihče več in zato tudi nihče ne ve, ali se sploh še splača, smo se pa časovnih sprememb dodobra navadili.