V arhivih ameriške agencije DEA (Drug Enforcement Agency), ki deluje v okviru ministrstva za pravosodje, obstaja tudi dokument, ki ga je leta 1988 podpisal zvezni sodnik Francis Young, na katerega se še danes sklicujejo številni podporniki legalizacije marihuane. V tem dokumentu je namreč navedenih šestnajst dejstev o marihuani, na temelju katerih so naredili zaključek, da marihuana ni smrtonosna substanca. Med drugim je tudi omenjeno, da se marihuana uporablja že več kot pet tisoč let in da jo uporabljajo milijoni ljudi po vsem svetu.
Samo v ZDA jo, čeprav je uradno prepovedana, tako ali drugače uporablja med 20 in 50 milijonov ljudi. No, tisti iznadljivejši si tam, kjer je to dovoljeno, za svoje potrebe lahko priskrbijo medicinsko marihuano. Pravzaprav ne obstajajo prav nobeni dokazi, da bi kdor koli kdaj umrl zgolj od marihuane. Marihuano so tako primerjali z aspirinom in dodali, kako na leto zaradi aspirina umre na stotine ljudi.
Običajne posledice kajenja marihuane so psihoaktivne in psihološke. Fizične posledice so pordečitev oči, suha usta, povečan srčni utrip, občutek vročine ali hladu na koži, sprostitev mišic, zmanjšan krvni tlak, zmanjšano zaznavanje, oslabitev kratkotrajnega spomina, psihomotorične koordinacije in koncentracije. Manj znane so posledice po dolgotrajnejši uporabi.
Da pa bi vendarle prišlo do predoziranja, bi morala oseba pokaditi od 20- do 40-tisočkrat več marihuane, kot je je v enem džointu. To pomeni, da bi bilo treba v četrt ure pokonzumirati kar 750 kilogramov te substance. Smrtnih primerov praktično ni, znani so le fatalni primeri, ko so si osebe intravenozno vbrizgale močno koncentrirano hašiševo olje.
KOMENTARJI (413)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.