Pozno popoldne po našem času je televizija CNN poročala, da so zaradi nabiranja oblakov nad Cape Canaveralom, možnosti, da preložijo izstrelitev, več kot 60 odstotne.
Na koncu pa so polet za nedoločen čas odložili, ker so našli okvaro na nekem senzorju v rezervoarju za gorivo.
Še pred tem so iz Ameriške vesoljske agencije NASA poročali, da bodo kljub blažjim težavam z raketoplanom, ki so nastopile s kritino raketoplana, Discovery s sedemčlansko posadko na pot proti Mednarodni vesoljski postaji (ISS) izstrelili po načrtu.
Na raketoplanu so sicer v zadnjem hipu morali odstraniti in zamenjati zaščitno oblogo iz plastike in pene, ki pokriva raketoplan, saj je ena izmed plošč obloge, v kateri je vgrajeno sedmo okno astronavtske kabine, odpadla, med tem ko je Discovery že nameščen »počival« na izstrelitveni stezi. »Sedaj je vse videti v redu, šlo je zgolj za manjše popravilo,« je povedala vodja popravila Stephanie Stilson.
Nesreča Columbie zaradi poškodbe zaščitnih plošč
Predvideni polet Discoveryja je prvi po skoraj dveh in pol letih, ko je ob vračanju na Zemljo ob vstopu v orbito razneslo raketoplan Columbio.
"Tehnični" krivec za katastrofo Columbie je bila zaščitna pena, ki je med vzletom 16. januarja 2003 odpadla z zunanjega rezervoarja za gorivo ter zadela in poškodovala keramično toplotno zaščito na krilu raketoplana. Te poškodbe so nato 1. februarja 2003 povzročile strmoglavljenje.
NASA je po nesreči Columbie ustavila vse polete raketoplanov. Tragedija je bila drugi velik udarec za ameriški vesoljski program po katastrofi Challengerja, ki je 28. januarja 1986 eksplodiral le nekaj sekund po vzletu, zaradi česar je za nekaj let zastal tudi razvoj ameriškega vesoljskega programa.
Discovery do ISS
Sedemčlanski posadki, v kateri bo pet Američanov, Japonec in Avstralec, bo med 12-dnevno misijo poveljevala Američanka Eileen Collins. To bo 114. misija v okviru ameriškega vesoljskega programa in 31. izstrelitev Discoveryja od premierne poti v vesolje 30. avgusta 1984.
Posadka bo na ISS pripeljala več ton dolgo pričakovanih zalog hrane in nadomestnih delov. Če bo misija Discoveryja uspešna, pa bi to lahko vplivalo tudi na usodo teleskopa Hubble, ki utegne kljub uspešnemu dolgoletnemu delovanju zaradi tehničnih težav po 15 letih končati svojo pot.
Discovery bo na pot pospremilo skupno 107 kamer, ki so jih namestili okoli kraja izstrelitve v razdalji od šestih do 60 kilometrov, pa tudi na letalih, ki bodo snemala in fotografirala prvi dve minuti poleta raketoplana. Na sam Discovery, nosilne rakete in zunanji rezervoar za gorivo bodo namestili več laserskih sistemov in kamer ter senzorjev, s katerimi bodo spremljali odzivanje zaščitne pene ob vzletu. Poleg tega bosta z ISS še kozmonavt Sergej Krikaljov in astronavt John Phillips snemala približevanje Discoveryja in njegovo združitev z ISS.