Sodnica Sandra Day O'Connor je v mnenju večine zapisala, da ustavna zaščita, ki jo zagotavlja prvi amandma ni absolutna in ni nujno, da ščiti zažigalce križev. Zažiganje križev je v ZDA zgodovinska tradicija belih rasistov, ki s tem še danes ustrahujejo temnopolte Američane, kot so jih po porazu južnjaškega rasizma v državljanski vojni.
Prizivno sodišče, ki je odločalo o primeru dveh pijanih možakarjev, ki sta svojo zabavo končala s prižiganjem križa na posestvu temnopoltega soseda, in o primeru možakarja, ki je zažgal križ na zborovanju rasistične organizacije Ku Klux Klan, je obsodbi zavrnilo, ker je menda zakon Virginije v nasprotju z ustavno zagotovljeno pravico do svobode izražanja. Vrhovno sodišče je v večinskem mnenju, ki so ga podprli vsi konservativni sodniki (O'Connor, Clarence Thomas, Antonin Scalia, Thomas Rehnquist) in sodnika John Paul Stevens in Stephen Breyer, zapisalo, da je razlika med izražanjem mnenja in izražanjem mnenja z namenom zastraševanja in teroriziranja.
Večini se sežiganje simbolov ne zdi sporno
Zažiganje križev je bolj kot izražanju mnenja namenjeno zastraševanju temnopoltih. Kljub temu večinsko mnenje dopušča sežiganje križev, ampak kot izraz nestrinjanja s simbolom. Vrhovno sodišče je na primer podprlo sežiganje ameriške zastave, pornografijo, izobešanje kljukastih križev in podobne stvari. Mnenju večine so nasprotovali trije, bolj liberalni sodniki Anthony M. Kennedy, David Souter in Ruth Bader Ginsburg, ki so menili, da zakon zvezne države Virginije ne ločuje dovolj sežiganje križa zaradi zastraševanja in sežiganja zaradi izraza nezadovoljstva s simbolom. Pravni strokovnjaki v ZDA menijo, da je sedaj odprta pot za sprejem zakonov proti sežiganju križev tudi v drugih ameriških državah, ki takšnih zakonov še nimajo.
