Potapljači in strokovnjaki so naleteli na bogato hidroarheološko najdišče iz 1. in 2. stoletja našega štetja. V več dnevnih potopih so odkrili ostanke antičnega pristanišča, obrise lesene ograje v dolžini 20 metrov, betonske bloke in stebre, ki so varovali pristanišče in rimski pomol, ki ga je videti na posnetkih iz zraka leta 1950. Najdbe bodo strokovnjaki podrobneje preučevali šele v prihodnjih letih, že zdaj pa so prepričani, da je bilo območje sedanjega odkritja nekoč na kopnem, saj se je raven morja na vzhodni obali Jadrana dvignila za približno dva metra.
Z najdbo pristaniških "objektov" so arheologi lahko določili tudi obalno črto tedanjega morja in območje, ki je bilo infrastrukturno vezano s kopnim. Del pristaniške ureditve je bil tudi na kopnem, kjer je veliko klesanih skal, ki so verjetno služile kot valobran pred južnim vetrom.
Poleg omenjenega so, kot je zapisal zagrebški Vjesnik, odkrili še dve najdišči amfor s šestimi oz. desetimi dobro ohranjenimi hispanskimi amforami ter dva pitosa - večji antični keramični posodi, ki so jih uporabljali za shranjevanje živil. Ker so pitosi preluknjani, arheologi predvidevajo, da so jih uporabljali za shranjevanje rib. Prvega so našli v morskih globinah in je največji, kar so jih našli v Jadranu. Visok je okoli 1,60 m in približno prav toliko širok, zavarovan pa je bil z zidom iz kamenja. Glede na dejstvo, da je najdišče na trasi glavne antične poti med Solinom in Trogirom, je možno, menijo arheologi, da je omenjeni pitos služil nekakšnemu počivališču ali nečemu podobnemu. Severno od najdišča so našli ostanke vile rusticae. Za raziskavo drugega pitosa še nimajo niti dovoljenja niti finančnih sredstev, domnevajo pa, da bi bil lahko še večji kot prvi.
