Televiziji zaupa vse več ljudi

Glas in slika iz dnevne sobe, ki sta že od začetka obstoja močno vpeta v življenje ljudi in sooblikujeta njihov pogled na svet, sta se v tem tisočletju iz središča domov razširila na svetovni splet, s tem pa tudi na druge naprave. Čeprav so majhne škatle, ki so predvajale gibajočo se sliko in zvok, zamenjale velike škatle, pozneje pa ozki ravni zasloni, se zavzetost ljudi, da spremljajo dogajanje prek tega medija, ni spremenila. Televizijo namreč v Sloveniji na tedenski ravni še vedno gleda 82,2 odstotka oziroma 1,549.132 ljudi, vsak dan pa se pred TV-zaslone namesti 59,6 odstotka gledalcev oziroma 1,122.586 ljudi.

Nekoliko se je v zadnjem tisočletju spremenila le navada, da je vsa družina v dnevni sobi zbrana okoli televizijskega zaslona, saj se je s tehnološkim napredkom pozornost preusmerila na računalnike, tablice in telefone, s katerih lahko ljudje do vsebin dostopajo ob vsakem trenutku in preverijo informacije, izbirajo med različnimi temami in programi.

'Če prepoznaš vsebine, ki ljudi zanimajo, potem se hitro prilagodiš'

Zadnje študije so pokazale, da se je raven zaupanja v tradicionalne medije po Evropi dvignila, saj ljudje na televiziji preverjajo verodostojnost informacij, ki jih vidijo ali preberejo na spletu. Kar 70 odstotkov ljudi iz ankete, opravljene v 33 državah, zaupa televiziji, v 11 državah pa jo ocenjujejo celo za najbolj verodostojen medij.

Zahtevnost uporabnikov, ki prek tega medija sooblikujejo svoje mnenje, je vedno večja. Vsaka informacija, ki jo vidijo ali slišijo, lahko ljudje preverijo na spletu, zato imajo verodostojne informacije in kakovost še toliko večjo težo, prav tako pa morajo uredniki zaradi bliskovitosti informacij, ki potujejo po spletu, biti ves čas v koraku z dogajanjem in odzivni, če želijo gledalca s svojim programom pritegniti.

Kako ustvarjalcem osrednje informativne oddaje na POP TV uspe držati ta korak pri pripravljanju zanimivih vsebin, nam je razkrila voditeljica Petra Kerčmar. "Če prepoznaš vsebine, ki ljudi zanimajo in so te poučne ter uporabne za naše gledalce,  se hitro prilagodiš. Temu primerno izbiraš vsebino in formo, s katero še tako resno novico približaš gledalcu. Se pa seveda navade ob prisotnosti interneta in družbenih omrežij močno spreminjajo."

'Preveč je negativizma'

Tudi v soju lažnih informacij, ki se širijo prek spleta, je ugled televizije po raziskavah nad vsemi drugimi digitalnimi mediji in se na lestvici zaupanja uvršča takoj za tiskane novičarske časopise. Na internetu lahko informacije preverijo vsi, kako pa v informativni oddaji "tekmujejo" z bliskovitim širjenjem informacij?

"Z analizo, umestitvijo novice v širši kontekst in temeljito raziskavo. Samo tako lahko na neki način tekmujemo z informacijo, ki prostor takoj dobi na spletu. In novica ob 10. uri zjutraj na spletu ne more biti novica ob 19. uri v oddaji 24UR. Mi jo moramo nadgraditi. To pa lahko storimo samo z znanjem in poglobljeno analizo," poudarja Kerčmarjeva.

Z leti pa se je spremenilo tudi zanimanje ljudi in s tem vsebina oddaj. Dolgoletna voditeljica osrednje informativne oddaje na POP TV opaža, da ljudi pritegnejo predvsem močne, pozitivne zgodbe, ki predstavljajo uspeh ali ponujajo rešitve. "Na pomenu vse bolj pridobivajo dobivajo dobre, pozitivne zgodbe. Preveč je negativizma. Tudi če je novica negativna, jo lahko z rešitvijo nadgradimo v na neki način pozitivno. Samo hoteti in znati je treba."

Evropska zveza za oddajanje (EBU), evropsko združenje komercialnih televizij (ACT) in združenje televizijskih in radijskih tržnikov egta ob letošnjem televizijskem dnevu izpostavljajo predvsem grajenje zaupanja na kredibilnosti informacij. "Odgovornost uredništva, poročanje resnice, najboljša kakovost vsebin, varno okolje in zanesljiv, neodvisen sistem za merjenje uporabniške izkušnje so DNK televizije," pravijo.

Te odgovornosti se zavedajo tudi ustvarjalci informativne oddaje 24UR. Kakšna bo prihodnost njihovega dela? "Prihodnost je v ponujanju rešitev. Če jih politika nima, če jih javne institucije nimajo, je treba dati priložnost ljudem in podjetjem, ki pišejo dobre zgodbe. Vsem tistim, ki znajo delati in jim ne gre po glavi samo zapravljanje denarja davkoplačevalcev," opaža Kerčmarjeva.

Svetovni dan televizije, ki ga je Organizacija združenih narodov določila v spomin na prvi televizijski forum leta 1996, tako ni toliko namenjen le slavljenju televizije kot medija ali naprave. 21. november je namenjen predvsem ozaveščanju vpliva, ki ga ima televizija z informativnimi, zabavnimi ali izobraževalnimi vsebinami na družbo in posameznika.