Raziskovalci so ugotovili, da dojenčki lahko ločijo med dvema skoraj enakima glasovoma v kitajščini, če ju izreče oseba v živo, ne pa tudi po kaseti ali radiu. Skupina otrok je poslušala pogovor oseb v kitajščini, medtem ko so se igrali, druga skupina pa je poslušala pogovor, posnet na trak. Izkazalo se je, da morajo otroci v zgodnji starosti jezik slišati v živo, če se ga želijo naučiti, in da so sposobni gibe govornih organov prilagajati glasovom drugega, torej ne materinega jezika, če imajo neposreden stik z ljudmi, ki ta jezik govorijo.
Že prejšnje študije so pokazale, da sposobnost učenja tujih jezikov pada s starostjo. Tako že v drugem letu starosti otroci nimajo več izostrenega ušesa za glasove, ki se ne pojavljajo v njihovem materinem jeziku.
