Ameriški in kitajski znanstveniki upajo, da bodo lahko s temi podatki povečali rodovitnost in odpornost gojenih sort. Na tak način bi lahko zadovoljili potrebam naraščajočega svetovnega povpraševanja po hrani. Riž je glavna prehrana približno polovice svetovnega prebivalstva. Znanstveniki ocenjujejo, da je za države v razvoju dešifriranje genoma riža bolj pomembno, kot je bilo lansko dešifriranje človeške dedne zasnove, je zapisal v današnji izdaji britanski časnik Financial Times.
Dve ločeni raziskavi sta potekali v okviru švicarskega biotehniškega koncerna Syngentha, znanstvenikom pa je uspelo razvozlati 90 odstotkov genoma riža. Nova znanja o riževih genomih bodo povečala odpornost na škodljivce, sušo in preveliko vsebnost soli v prsti, poroča nemška tiskovna agencija dpa in dodaja, da bodo rezultati raziskave na razpolago tudi širši javnosti.
Raziskavi ameriških in kitajskih znanstvenikov sta izhajali iz tega, da naj bi kljub manjši velikosti dednih zasnov riža v primerjavi s človeškimi, riž vseboval večje število genov. Ocenjujejo, da ima človek od 30.000 do 40.000 genov, medtem ko naj bi riž vseboval kar med 42.000 in 63.000 genov, piše Financial Times. Tako velike dedne zasnove omogočajo znanstvenikom uporabiti nova spoznanja tudi pri drugih žitaricah.
Švicarski biotehniški koncern Syngentha je že januarja leta 2000 naznanil, da so dešifrirali genom riža. Najdražja mednarodna raziskava riževega genoma sicer poteka na Japonskem, kjer naj bi po pričakovanjih do konca letošnjega leta dešifrirali kar 99,99 odstotka genoma riža.
