Faze mirovanja z zmanjšano telesno aktivnostjo in pozornostjo so znane pri mnogih živalih. To velja za sesalce, ptiče, plazilce, ribe in celo za muho vrste Drosophila melanogaster, toda pravi spanec, pri katerem se spremeni vzorec možganskih valovanj, so znanstveniki doslej potrdili le pri sesalcih in nekaterih vrstah ptičev.
Fidelu Ramonu z mehiške državne univerze v Mexico-Cityju in njegovim kolegom pa je uspelo te značilnosti opazovati tudi pri prvem nevretenčarju – ameriškem močvirskem rakcu.
Medtem ko se budni raki podijo po dnu akvarija, pa se njihovi utrujeni tovariši odpravijo na vodno površino, kjer lebdijo. Pri tem se obrnejo na bok, vse skupaj pa traja kakšnih enajst ur dnevno, poročajo znanstveniki v strokovni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences. Med počitkom se v mnogo manjši meri odzivajo na motnje kot so svetlobni bliski ali dotiki.
S pomočjo elektrod so znanstveniki beležili možganske valove rakcev. V položaju mirovanja na vodni površini se pokažejo zelo počasni valovi, katerih vzorci so podobni delta-valovanju, ki nastopijo pri sesalcih med fazo globokega spanca.
V drugem eksperimentu so znanstveniki vedno znova motili rakce, ki so želeli zaspati, nakar se je njihova potreba po spancu še povečala, kot se to dogaja pri ljudeh v podobnih okoliščinah. To je po mnenju znanstvenikov nadaljnji dokaz, da gre pri rakcih v fazah mirovanja za pravi spanec.
