Sedem izgubljenih draguljev

Knjiga je v simbolnem pomenu nosilec znanja in preko nje se to znanje prenaša s človeka na človeka, od generacije do generacije in ogromno človeškega znanja o zgodovini je pridobljenega iz virov takratnih piscev. Vendar je knjiga izjemno krhka. Vremenski pogoji, slabo skladiščenje in predvsem človeški faktor so tisti dejavniki, ki knjigo lahko hitro uničijo; vendar ne govorimo o uničenju posamezne knjige, temveč o brisanju naslova iz literarne zgodovine.

Nihče ne ve, koliko knjig, ki bi danes veljale za izjemno pomembne, je bilo uničenih v zgodovini človeštva in predvsem so uničenju botrovale vojne, ki še danes divjajo po svetu. Med drugo svetovno vojno in po njej je bilo uničenih ogromno knjig, ki so se določenim režimom zdele sporne in v bolj oddaljeni zgodovini je bilo nič koliko takšnih primerov.

Uničenje aleksandrijske knjižnice približno 150 let pred našim štetjem je svet prikrajšalo za tisoče in tisoče knjig takratnih znanstvenikov, mislecev in filozofov. Podobno katastrofalno je bilo uničenje bagdadske knjižnice, ki je svet prikrajšalo za večstoletno, morda celo tisočletno zbiranje najbolj vplivnih knjig in zvezkov znanstvenikov, astronomov, filozofov, zdravnikov in izumiteljev. Bagdadska knjižnica je bila ustanovljena leta 800, uničena pa leta 1558. Leta 651 je bila uničena knjižnica v Perziji, ki je imela ogromno zbirko znanstvenih knjig, leta 1193 pa so zavojevalci uničili knjižnico Nalanda v Indiji, ki je imela eno največjih zbirk budistične literature takratnega časa. Vse to so bili zakladi, ki jih človeštvo nikoli ne bo moglo nadomestiti in marsikdo verjame, da so posledice takšnega uničevanja pripeljale svet v temno obdobje, iz katerega se še danes nismo rešili.

Vse to izgubljeno znanje je pravzaprav katastrofalno, a obstaja tudi sedem knjižnih naslovov, za katere lahko skoraj z gotovostjo trdimo, da bi, če jih ne bi uničili, spremenili tok zgodovine – po vsej verjetnosti na bolje.