Za razliko od številnih drugih vrst mravelj Wasmannia auropunctata ne beži od pripadnikov iste vrste iz drugih skupnosti, temveč se z njimi združuje. Tako se njihova skupnost postopoma razvija v veliko kolonijo. Vprašanje je, kako te mravlje vedo s kom je zveza koristna? "Mravlje se med seboj prepoznavajo, zahvaljujoč kemiji," je pojasnil Jean Chazean z Inštitut za raziskovanje in razvoj v Noumeiju.
"Vsak delavec na površini telesa nosi t.i. kemični znak," je dodal. Prehrana in okolje določata vonj, ki ga mravlja izpušča skozi zunanji celični sloj, kutikule. Vonj služi kot "medkolonijalna" koda za prepoznavanje in blokira pripravljenost za napad. Če se srečajo male rdeče mravlje iz različnih mravljišč ali z različnih življenjskih območij, vzpostavitev stika traja samo pet minut, so ugotovili znanstveniki. Po tem sledi "bratenje". Novi prišleki namreč postanejo člani skupnosti. Sicer pa se male rdeče mravlje zoper pripadnike druge vrste silovito bojujejo.
