Uvodoma avtor spomni, da so Slovenci hudo trpeli v obeh svetovnih vojnah in da imajo po več kot 50 letih ti dogodki še vedno moč, da povzročajo nevšečnosti v odnosih Slovenije s sosedami. Najpogosteje so tako prizadeti sicer dobri odnosi z Italijo in Avstrijo, nasprotnicama v drugi svetovni vojni, vendar so tudi odnosi s Hrvaško - nekdanjo partnerico v bivši SFRJ - težavni, predvsem zaradi spora o meji, opozarja avtor Robert Wrigt. Celo Madžarska predstavlja nekaj izzivov, čeprav manjših. Dvostranski problemi pa so prizadeli tudi ključne slovenske interese, kot so tuje neposredne investicije in vključevanje v Evropsko unijo, opozarja avtor.
Medtem ko imajo Slovenci zahteve sosednjih držav pogosto za nerazumne, sosede Slovenijo včasih vidijo kot trmoglavo. Ob tem časnik navaja izjavo avstrijskega veleposlanika v Ljubljani Ferdinanda Mayrhofer-Gruenbuehla, ki opozarja, da ima Slovenija težave z vsemi sosedami, iz česar gre po njegovem mnenju sklepati, "da ima problem nekako opraviti s Slovenci".
Kot enega najtežjih vprašanj avtor omenja vračanje po vojni zaplenjenega premoženja, medtem ko največ pritožb v Sloveniji leti na prodor populističnih politikov v tistih delih Italije in Avstrije, ki mejijo na državo. Pri tem navaja izjavo vodje italijanske Severne lige Umberta Bossija, češ da bi morali na meji s Slovenijo zgraditi zid, da bi preprečili pritok nezakonitih priseljencev, ter protislovenske težnje koroškega deželnega glavarja Joerga Haiderja, ki je med drugim zavrnil uresničitev odloka ustavnega sodišča o dvojezični topografiji. Financial Times sicer obenem navaja, da so v Italiji sprejeli zaščitni zakon za Slovence, ki pa še ni uresničen, ter da je tudi Haider na nekaterih področjih izboljšal položaj manjšine.
Ob koncu avtor navede tudi pozitivne premike v odnosih s sosedami - od kulturnega sporazuma z Avstrijo do parafiranega sporazuma o meji s Hrvaško, ki ga hrvaški sabor sicer zavrača. Ob tem poudarja, da se vse strani strinjajo, da gre pri navedenih problemih le za nevšečnosti v sicer dobrih odnosih. Nič ne kaže, da bi bila lahko slovenska prizadevanja za članstvo v EU in NATO znova ogrožena, še meni Financial Times.
