Valentin je Alekseja Gromika spoznal med obiskom petdesetih beloruskih otrok, žrtev katastrofe v Černobilu, v Španiji leta 2000. Potreboval pa je dve leti, da mu je pri španskih posvetnih in cerkvenih oblasteh ter pri beloruski vladi uspelo pridobiti vsa potrebna dovoljenja za posvojitev.
Kot je povedal duhovnik Bravo, je bilo z Aleksejem sprva zelo težko. Osemletni deček, katerega mati je bila alkoholičarka, očeta pa ni nikoli poznal, ni vedel ničesar o varnosti, ljubezni in nežnosti. Obenem skorajda ni govoril, svoja razpoloženja pa izražal predvsem z grizenjem in praskanjem. Danes mali Aleksej, ki ga v vasi s 6000 prebivalci kličejo Aleso, hodi v šolo in se kot vsi ostali otroci igra s sovrstniki.
