Spermini monologi

To vprašanje je navdahnilo ustvarjalce igre "Spermini monologi", ki so jo predstavili na festivalu Edinburgh Fringe arts festival na Škotskem. Zanimali so jih motivi, ki stojijo za temi “časovnimi video kapsulami”. 

Režiser in soavtor igre James Farrell je pojasnil, da so ideje za delo dobili tako, da so svoje prijatelje povprašali, kaj bi napisali v takšni situaciji. Dejal je tudi, da se Britanci pogosteje odločajo za pisana sporočila, medtem ko so video posnetki običajnejši v ZDA. 

Četudi naslov dela spominja na znano delo Eve Ensler "Vaginini monologi", pa Farrel poudarja: “Vaginini monologi so stvar osvoboditve žensk - to je moje telo, to sem jaz. Spermini monologi ne govorijo o osvoboditiv moških. Želimo povedati, da imamo čustva in ne želimo biti prezrti.” 

Igra je načela tudi vprašanje anonimnosti, saj nova zakonodaja – v državi, kjer se vsako leto rodi okoli tisoč otrok, ki so bili spočeti z umetno oploditvijo - zahteva od darovalcev, da pristanejo na identifikacijo, v primeru, če bi jih želel bodoči potomec izslediti. 

Širok spekter motivov

Nekateri donatorji spermo darujejo zaradi denarja, drugi zato, da bi osrečili pare, ki ne morejo imeti otrok. Ustvarjalci igre pa ponujajo še širši spekter motivov. 

David Mildon, ki igra enega od očetov, je dejal: "Stvari se spreminjajo prehitro. Angleži se še vedno radi ugriznejo v zgornjo ustnico, vendar želijo tudi pokazati čustva."

Nekdanji profesor filozofije v svojem sporočilu bodočega potomca sprašuje: "Ali narava ali vzgoja? Pojdi in najdi me. Sem človeško bitje kot ti, kot vsak." 

Nek drugi darovalec pa pojasnjuje, da ga je v darovanje spolnih celic vodila želja, da bi “nekaj pustil za sabo”. “Sem gej in tega ne morem po naravni poti,” je pojasnil.

Tretji moški je, potem ko je dopolnil 30 let in dobil novo službo, izvedel, da ima neozdravljivo bolezen. “Živel bom le še šest mesecev in želel sem nekaj zapustiti. Ta zapuščina si ti. Moj nasvet – ne izgubi ene same sekunde.”