Slovesnosti so se udeležili tudi generalni sekretar Združenih narodov Koffi Annan in njegova soproga Nane, ki je Wallenbergova sorodnica, ter veleposlaniki Izraela, Madžarske, ZDA, Rusije in Kanade. Wallenberg, potomec ene najbolj bogatih in najbolj uglednih družin na Švedskem, je v drugi polovici leta 1944 delil Judom švedske potne liste, da so lahko ti ostali v Budimpešti. Med šestmesečnim službovanjem v Budimpešti je Wallenbergu uspelo zagotoviti diplomatsko zaščito za cela naselja, prebivalcem pa je priskrbel tudi hrano in zdravila, zaradi česar mnogi menijo, da je rešil celo 20.000 življenj.
32-letnega Wallenberga so zadnjič videli 17. januarja 1945, štiri dni potem, ko so ga aretirale enote sovjetske Rdeče armade, ki so vstopile v Budimpešto. Rusija je decembra lani končno priznala, da je Wallenberg umrl leta 1947 v sovjetskem taborišču. Toda njegova družina še naprej vztraja na tem, da želi izvedeti vso resnico o Raoulu, saj naj bi ga po nepreverjenih
govoricah v stalinističnih taboriščih videli še po letu 1947. Švedsko-ruska delovna skupina je po desetih letih raziskovanja v 362 strani dolgem poročilu ugotovila, da še vedno obstaja veliko nejasnosti o tragiči usodi Raoula Wallenberga.
