Na klimatske spremembe, ki vplivajo tako na rastlinstvo kot živalstvo, se odzivajo različni ekosistemi, od polarnega ledu do tropskega morja.
V zadnjih treh do petih desetletjih rastline v Severni Ameriki v desetih letih rastejo in cvetijo za 3,8 dni hitreje kot prej. V Veliki Britaniji se na primer metulji v desetih letih izležejo 3,2 dni prej kot nekdaj, ptice selivke priletijo do 4,4 dni prej, jajca pa zležejo 4,8 dni prej. Pokazatelj sprememb, ki jih določa temperatura ozračja, je najverjetneje tudi spreminjanje barve listja, ki je v Evropi v minulih desetih letih v povprečju zamujalo do 1,6 dni.
Kot opozarjajo strokovnjaki, bi se lahko nekatere vrste zelo različno odzvale na segrevanje ozračja, kar bi lahko uničilo zapleteno dinamiko ekosistema. Žabji paglavci bi tako, če bi njihov čas razvoja ostal nespremenjen, postali plen deževnikov, ki se vedno razvijejo prej, zatrjujejo nemški raziskovalci.