Nekaterih bolezni, kot so davica, tetanus pri novorojenčkih, antraks, otroška paraliza in tifus, ki so v preteklosti resno ogrožale zdravje ljudi, pri nas ne poznamo več. Še vedno pa se pogosto pojavljajo črevesne nalezljive bolezni, akutne okužbe dihal in zoonoze, zlasti mikrosporija. V skupini obolenj, ki jih prenaša mrčes, se endemsko pojavljata klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Med spolno prenosljivimi boleznimi v zadnjih desetih letih naraščata hepatitis B in C. Nismo se izognili aidsu in novim sevom nekaterih mikroorganizmov, ki so celo bolj kužni in odporni proti zdravilom. Med epidemijami so najpogostejše okužbe s hrano. Vzrok za to so nepravilnosti pri pripravi, prevozu, shranjevanju in razdeljevanju hrane, sta zapisali Alenka Kraigher in Lilijana Pahor z Inštituta za varovanje zdravja v letošnji številki reviji Ujma, ki jo je nedavno predstavila Uprava RS za zaščito in reševanje.
Število prijav nalezljivih bolezni v Sloveniji se v zadnjih petih letih ni bistveno zmanjšalo. Leta 1999 jih je bilo 40.439, leta 2000 pa 39.606. Leta 1999 je zaradi nalezljivih bolezni umrlo 55 oseb, leta 2000 pa 88. Najpogostejši vzrok smrti med prijavljenimi primeri sta pljučnica in sepsa, sledijo pa gnojni meningitisi in hepatitisi. Na začetku seznama desetih najpogosteje prijavljenih nalezljivih bolezni so norice in gastroenterokolitisi, sledijo lymska borelioza, mikrosporija, virusne črevesne okužbe, salmoneloze, škrlatinka, bakterijske črevesne okužbe, šen in streptokokne angine.
Najpogosteje prijavljene nalezljive bolezni so skupina respiratornih okužb. Leta 1999 je bilo prijavljenih 21.728 primerov, leta 2000 pa 19.926, kar pomeni približno 50 odstotkov vseh prijav. Nalezljive bolezni dihal so najpogostejše v predšolski in šolski dobi, ko se predvsem norice, škrlatinka in streptokokna angina še vedno pojavljajo tudi v epidemični obliki.
Značilnost nalezljivih bolezni je, da se lahko pojavljajo v epidemični obliki. Leta 1999 je bilo 54 epidemij, leta 2000 pa 68 epidemij nalezljivih bolezni. Najpogosteje so registrirane alimentarne epidemije, ki jih povzroča neprimeren higienski režim. Epidemiološko stanje posameznih nalezljivih bolezni se je v zadnjih letih spremenilo. Predvsem klasične otroške bolezni, proti katerim že vrsto let sistematično cepijo, kažejo pomemben upad.