Orwell se je z družino leta 1907 iz Indije vrnil v Anglijo, kjer so se naselili v Henleyju, čeprav je njegov oče do upokojitve leta 1912 ostal v Indiji. Po končanem šolanju na kolidžu Eton v Angliji je Orwell med letoma 1922 in 1928 delal v policijski službi v Mjanmaru, to izkušnjo pa je kasneje opisal v romanu "Burmese Days" (1934).
Leta 1928 se je odločil, da bo za eno leto živel med reveži, najprej v Londonu in nato v Parizu. Revni je videl kot žrtve krivic, eden od razlogov, da se je odločil živeti med njimi, pa je bil tudi ta, da je želel premagati odpor, ki ga je čutil do revežev. V Parizu si je poiskal delo kot pomivalec oken, izkušnje, ki jih je pridobil v tem času, pa je opisal v knjigi "Down and Out in Paris and London" (1933), ki je bila realističen prikaz življenja med revnimi.
V tridesetih letih je Orwell objavil tri romane: "A Clergyman's Daughter" (1935), "Keep the Aspidistra Flying" (1936) in "Coming Up for Air" (1939). V tem času je napisal tudi dva dokumentarca: "The Road to Wigan Pier" (1937), realistično in zanimivo študijo o življenju revnih rudarjev v mestu Wigan v Lancashireu, in "Homage to Catalonia" (1938), v katerem je opisal svojo izkušnjo iz španske državljanske vojne, v kateri je sodeloval kot republikanski prostovoljec in bil tudi ranjen. Kasneje je delal kot reporter pri BBC, od leta 1943 kot literarni urednik pri časopisu Tribune, nato pa kot sodelavec političnega in literarnega tednika New Statesman. Umrl je 21. januarja 1950 v Londonu.
Njegovi najbolj znani knjigi Živalska farma (Animal Farm, 1945) in 1984 (1949) izpričujeta Orwellov dvom v kakršnokoli diktaturo. V Živalski farmi, zgodbi, ki se dogaja nekje v Angliji, pripoveduje o živalih, ki se uprejo človeku. Sprva so vse živali enakopravne, nato pa se iz množice dvignejo prašiči in uvedejo svojo diktaturo. Roman je satira na rusko revolucijo in je poln simbolike; Orwell je namreč nekatere like iz romana povezal z zgodovinskimi osebnostmi.
V romanu "1984", v katerem prikaže sliko totalitarnega režima, pa pridejo v ospredje njegovi strahovi pred vsiljivo in zbirokratizirano državo prihodnosti. Čeprav je Orwell zgodbo postavil v prihodnost, pa knjiga vsebuje določene elemente in simbole, ki jo povezujejo z Orwellovim časom in preteklostjo. V njej je namreč pisatelj prihodnost povezal s totalitarnimi sistemi svojega stoletja, kot sta bila nacizem in komunizem.
