"Moram priznati, da je vzdušje preseglo pričakovanja. Ves Katmandu, pa tudi ostali Nepal, nekako živi in diha s petdesetletnico osvojitve Everesta. Ne gre samo za nek športni, pustolovski dosežek, ampak za to, da je vsa pozornost svetovne javnosti obrnjena v Nepal," je za 24ur povedal alpinist Viki Grošelj, ki se udeležuje slovesnosti.
Danes mineva natanko 50 let, odkar je človek prvič stopil na najvišji vrh na zemlji, Mount Everest (8850). Sagarmata, kot mu pravijo Nepalci, oziroma Čomolungma, kot ga imenujejo Tibetanci, je prve britanske odprave pritegnil že na začetku 20. stoletja, na vrh sveta, ki se vsako leto dvigne še za nekaj milimetrov, pa je prvi stopil danes 84-letni Novozelandec Edmund Hillary s Šerpo Norgayem Tenzingom. Razgled z vrha Everesta je za njima zaužilo še okoli 1200 ljudi, med njimi 75 žensk, vzpon pa je življenjem plačalo 175 ljudi. Pomemben pečat so na Everestu pustili tudi slovenski alpinisti; na seznam osnovnih alpinističnih dejstev najvišjega himalajskega vrha so si pot utrli Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj, ki sta leta 1979 z zahodnim grebenom kot prva uspešno ubrala še vedno najtežjo smer, Marija in Andrej Štremfelj, ki sta leta 1990 na vrh prispela kot prvi zakonski par in Davor Karničar, ki je leta 2000 prvi presmučal vso smer od vrha do baznega tabora.
Prvih meritev "strehe sveta" so se leta 1852 lotili britanski geodeti, z indijske ravnine, oddaljene 200 km, pa so višino vrha Peak XV, kot so ga imenovali, zgrešili za borih osem metrov. Ime Everest je gora dobila šele leta 1865 po prvem predsedniku indijske geodetske uprave siru Georgeu Everestu, ki je ni nikoli videl. Ker je bil na začetku 20. stoletja Nepal za zahodnjake še nedostopen, so se prve britanske odprave gore z dovoljenjem tibetanske dalajlame lotevale iz Tibeta, v to obdobje, natančneje v leto 1924, pa sega tudi mit Georgea Leigha Malloryja.
Angleški gentlemen in alpinist, ki je razloge za svoj vzpon strnil v znameniti "Because it is there", se je končnega naskoka lotil že 8. junija 1924, še danes pa ni jasno, če sta se s soplezalcem Andrewom Irvinom ponesrečila med vzponom ali pri sestopu. Tako zgodovina - po mnenju večine alpinistov tudi upravičeno - kot prvega, ki se je povzpel na nepalsko "boginjo neba", beleži Hillaryja. Danes je Edmund Hillary star 84 let, čas si krajša s čebelarstvom, spoštovan pa je tudi kot darovalec šol in ambulant šerpovskemu ljudstvu.
Mnogi so se spraševali, kako naprej, ko pa višje ne gre, a sledili so številni novi mejniki. Ob skupinskih (410-članska kitajska ekipa), starostnih (64 let) in drugih skrajnosti med najpomembnejše gotovo sodita prvi vzpon brez dodatnega kisika in prvi solistični vzpon, ki ju je leta 1978 oziroma 1980 opravil Južni Tirolec Reinhold Messner. Slovenski alpinizem sta ob že omenjenih do zgodovinskih višav v Himalaji povzdignila tudi Aco Pepevnik, ki se je po predvojnih poskusih in poskusu Malloryja in Irvina na vrh Everesta kot prvi uspešno povzpel iz Tibeta in Viki Grošelj, ki se je povzpel na deset od skupaj štirinajstih osemtisočakov v Himalaji in Karakorumu in je med alpinisti z največ vzponi trenutno četrti na svetu. Skupaj je na vrhu Everesta stalo 13 Slovencev.
V baznih taborih himalajskih osemtisočakov, najintenzivnejše pod Everestom, te dni potekajo številne slovesnosti v čast jubileja. Počastitev so si tako pri Mednarodni zvezi planinskih organizacij (UIAA) kot pri Nepalski planinski organizaciji (NMA) zastavili delovno, svoje predloge k možnostim medsebojnega sodelovanja na področju planinskih vzgojno izobraževalnih programov in planinsko turističnih vidikov Himalaje pa bo skušala prispevati tudi delegacija Planinske zveze Slovenije. Zadnje desetletje je namreč razkrilo predvsem gospodarsko-turistični potencial Himalaje. Komercialnih odprav mrgoli, predvsem na Everestu, za katerega je najlažje zbrati denar. A kot je zapisal vodja omenjene odprave čez zahodni greben leta 1979 Tone Škarja: "Komerciala gor ali dol, večja ali manjša podpora Šerp, na vrh je mogoče priti le z lastnimi nogami, lastnimi pljuči in lastnim srcem."
