ZN bodo v četrtek proslavili 10. obletnico Konvencije o boju proti dezertifikaciji, ki si prizadeva za ustavitev pojava širjenja puščave. V brazilski prestolnici Brasilia bo od 21. do 25. junija konferenca o tej problematiki.
ZN opozarjajo, da se je od sredine 90. let prejšnjega stoletja do leta 2000 v puščavo vsako leto spremenilo 3436 kvadratnih kilometrov površin. V 80. letih je bila ta številka 2100, v 70. letih pa 1560 kvadratnih kilometrov. Do leta 2025 bosta v Afriki izginili dve tretjini plodne zemlje. Približno 135 milijonom ljudi pa grozi, da se bodo zaradi širjenja puščave morali preseliti.
V Španiji 31 odstotkom površja grozi, da se bo spremenilo v puščavo. Kitajska je od 50. let prejšnjega stoletja tako izgubila 92.100 kvadratnih kilometrov površja, kar je enako površini Portugalske. Najbolj ogrožena so sušna območja na robovih obstoječih puščav - vključno z mnogimi deli podsaharske Afrike ali puščave Gobi na Kitajskem. Ta območja postajajo vse bolj ogrožena tudi zaradi večanja prebivalstva, sodobna tehnologija pa problem še otežuje.
V delih Avstralije sistemi za namakanje črpajo slano vodo in počasi zastrupljajo farme. V Savdski Arabiji pastirji za živali uporabljajo vodo iz cistern, namesto da bi živino selili iz oaze v oazo, njihove črede pa se tako večajo in pojedo vso travo. V Španiji, na Portugalskem in v Grčiji priobalna letovišča porabijo vso vodo, ki je včasih namakala divjino.
Globalno segrevanje ozračja samo še otežuje ta problem, saj postajajo suha območja še bolj sušna. V zadnjem stoletju se je namreč po podatkih ameriškega Programa za raziskovanje globalnih sprememb povprečna temperatura zvišala za 0,6 stopinje Celzija.
