Združeni narodi so leta 1994 sprejeli Konvencijo o boju proti širjenju puščav, nato pa je generalna skupščina 17. junij proglasila za Svetovni dan boja proti širjenju puščav in suš.
Glavni razlogi za širjenje puščav so klimatske spremembe, neprimerna kmetijska politika in krčenje gozdov. Samo v lanskem letu je moralo svoja posestva zapustiti več sto tisoč ljudi v vzhodni Afriki. Kmetovanje je zaradi razširitve puščav postalo nemogoče. Posledice požarov, ki so v obeh Amerikah in v južni Evropi uničili ogromne površine ozemlja, so se pokazale na drugem koncu sveta. Tako so ogromni viharji peska pustili po severovzhodni Aziji.
Konvencijo ZN in nacionalne programe za boj proti suši je podprlo veliko držav v razvoju. Glavni problem pa še vedno ostajajo finančni viri. Države članice ZN se strinjajo, da morajo vzpostaviti finančni mehanizem, ki bo državam pomagal izvrševati konvencijo v obsežnem in učinkovitem smislu, je ob letošnjem dnevu boja proti širjenju puščav in suš dejal generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan.
Organizacija IFAD, ki deluje pod okriljem ZN in se ukvarja s problemi širjenja puščav in suš, je v zadnjih 23 letih za podporo izsušenim območjem namenila 3,5 milijarde dolarjev pomoči. Od tega je okoli 70 odstotkov namenjenih podpori projektov v ekološko šibkih in obrobnih območjih.
Kot puščavo lahko klasificiramo okoli 54 milijonov kvadratnih metrov ali 40 odstotkov svetovnih površin. V Afriki, ki je širjenju puščav najbolj izpostavljena, je na primer takšnih površin skoraj tri četrtine. Na območju puščav živi približno 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, so sporočili iz Svetovne meteorološke organizacije.
Širjenje puščav je torej svetovni problem, ki zadeva ves svet in ne le revnega območja sveta, ki se s tem srečuje neposredno. S pomanjkanjem poljedeljskih površin, ki nastane kot posledica suš in vodi v lahkoto, se večinoma srečujejo države, ki se s tem problemom same niso sposobne ukvarjati. Proti širjenju puščav se moramo zato truditi skupaj.
