Oceani so bili v celotni zgodovini človeštva ključnega pomena za nastanek in razvoj različnih civilizacij, kot vir naravnih dobrin, pot v druge dežele in bivališče. Brez oceanov, ki pokrivajo več kot 70 odstotkov zemeljske površine, bi bilo življenje na Zemlji nemogoče. Človeški vplivi na oceane se povečujejo, saj živi na obalah polovica svetovne populacije, vendar problem onesnaženja morij ni le problem ljudi, ki živijo ob morjih, saj so za večino onesnaženosti krive dejavnosti v notranjosti kontinentov.
Ocean ima odločilno vlogo pri ohranjanju življenja na Zemlji in je ključen dejavnik klimatskih sprememb. Prav zaradi njegovega pomena potekajo opazovanja oceanov po vsem svetu. Skupne ocene govorijo o številnih problemih, kot so onesnaževanje, prevelik ulov morskih živali, izguba habitatov in obrežij ter dvigovanje morske gladine. Te probleme lahko človeštvo reši le s skupnimi akcijami in le na osnovi boljšega poznavanja oceanskega sistema.
Veleposlanik Arvid Pardo, malteški predstavnik v OZN, je v svojem govoru 1. novembra 1967 pozval k sprejemu mednarodnih predpisov, ki bi preprečili, da bi oceani postali vzrok za naraščanje konfliktov med narodi, zaustavili brezbrižno zastrupljanje oceanov ter zaščitili njihove naravne vire pred pretiranim izkoriščanjem. Generalna skupščina OZN je na osnovi tega predloga sprejela deklaracijo, ki označuje naravne vire na globokomorskem dnu kot skupno dediščino človeštva.
