Zato je najpomembnejša naloga tako državnih institucij kot civilne družbe spodbujanje ozaveščanja in izobraževanja prebivalstva o pomembnosti ohranitve našega planeta in izboljšanju življenja na njem.
Začetki obeleževanja dneva Zemlje segajo v leto 1963, ko si je tedanji ameriški senator Gaylord Nelson prizadeval, da bi okoljski problemi prišli na dnevni red ameriške politike. Nelson je organiziral predsedniško turnejo, na kateri naj bi opozorili na probleme v okolju. Vendar je ustrezen odmev v javnosti dosegel šele prvi dan Zemlje 22. aprila leta 1970, ko je na prireditvah, posvečenih dnevu Zemlje v Ameriki sodelovalo okrog 20 milijonov ljudi. Dan Zemlje po letu 1970 obeležujejo vsako leto, število sodelujočih posameznikov, organizacij in držav pa narašča. Sodelujoče organizacije se povezujejo med seboj v posebno omrežje Earth day Network.
Združeni narodi so leto 2003 razglasili za mednarodno leto (celinskih) voda pod geslom Voda za prihodnost. V znamenju voda bodo letos in prihodnje leto potekali različni dogodki, aktivnosti, ozaveščevalne kampanje, vsi pa bodo imeli skupni imenovalec: globalno spodbujati oz. opozarjati na problematiko zagotavljanja dostopa do varne pitne vode za čim večje število prebivalcev Zemlje.
Program predelovanja odpadnih olj v Sloveniji
Ob svetovnem dnevu Zemlje bo ministrstvo za okolje, prostor in energijo v sredo pripravilo novinarsko konferenco, na kateri bodo predstavili progam reševanja problematike ostankov, ki nastajajo pri predelavi odpadnih olj.
Ministrstvo je namreč z letošnjim letom začelo uresničevati program sanacije starih bremen. Izhodišče temu predstavlja operativni program ravnanja z odpadnimi olji, ki ga je vlada sprejela konce februarja letos. Ključni cilj programa ukrepov glede ravnanja z odpadnimi olji je v naslednjih štirih letih posodobiti obstoječi sistema ravnanja z odpadnimi olji v Sloveniji v smislu postavitve novih objektov za prevzemanje in zbiranje odpadnih olj, s čimer bodo zajeli do 15 odstotkov več zbranih odpadnih olj in tako zbrali vsaj polovico nastalih količin v državi.
Nadgradnja sistema ravnanja z odpadnimi olji ter z njim povezanega reševanja problematike odlagališč gudrona pa je le eden od vidikov, sicer širše problematike sanacije starih bremen, kjer je treba enakovredno upoštevati tako okoljevarstveno kot ekonomsko komponento. Sanacija starih bremen vključuje še sklope ureditev odlagališča nevarnih odpadkov Metava, sanacijo odlagališča Globovnik ter sanacijo tistih odlagališč komunalnih odpadkov, ki se zapirajo v skladu z načrtovanjem regijskih centrov ravnanja s komunalnimi odpadki v Sloveniji.
Glavni vir sredstev za izvajanje omenjenega programa predstavljajo namenska sredstva državnega proračuna, ki so na razpolago iz naslova programa celovite sanacije neurejenih odlagališč in starih bremen. Sredstva so se začela zbirati preteklo leto na podlagi takse, zbrane na osnovi Uredbe o taksi za obremenjevanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin, ki znaša 38 tolarjev za kilogram kupljenih mazalnih olj, so sporočili z ministrstva za okolje, prostor in energijo.
