Iz ameriškega vesoljskega raketoplana so napolnili teleskopovih šest akumulatorjev, nato ločili električno popkovino, ki ju je povezovala, in dragocen 11 ton težak teleskop se je iz zadnjega dela tovornega odseka, kjer je bil zasidran šest dni, še vedno pritrjen na 15,3 metra dolgo kanadsko mehanično roko, dvignil nad raketoplan.
Uro kasneje, ko so se prepričali, da so se vrata na sprednjem delu teleskopa, kjer bo vstopala šibka svetloba oddaljenih zvezd in galaksij, odprla, je roka teleskop ob 11.04 po srednjeevropskem času, nežno izpustila v vesolje.
Posodabljanje teleskopa je trajalo pet dni
Med petimi vesoljskimi sprehodi v petih dneh, vsakič z drugo dvojico astronavtov, sprehodi so trajali skupno rekordnih 35 ur in 55 minut (prejšnji rekord iz leta 1993, med prvim obiskom Hubbla, je znašal 35 ur, 26 minut, vsota vseh sprehodov na štirih odpravah popravljanja in posodabljanja Hubbla pa znaša po neuradni statistiki 129 ur in 26 minut), so mu namestili novi za 20 odstotkov učinkovitejši plošč i sončnih celic, zamenjali enega od štirih žiroskopov, novo električno razdelilno omarico, kot telefonska govorilnica veliko novo kamero ACS (Advanced Camera for Survey), vredno 75 milijonov dolarjev, hladilnik za izjemno nizke temperature, da bo infrardeča kamera in spektrometer NICMOS (Near-Infrared Camera and Multi-Object Spectrometer) prvič po letu 1999 lahko znova delovala in radiator za odvajanje toplote. Vrednost vgrajene opreme in instrumentov je približno 175 milijonov dolarjev. Staro opremo in instrumente bodo v raketoplanu prepeljali na Zemljo.
Ameriški strokovnjaki pričakujejo, da bo kamera ACS zmogljivost teleskopa izboljšala desetkratno in morda omogočila optični doseg do meja oziroma do časa nastanka vesolja.
Znano je, da vsak polet ameriškega raketoplana stane od 400 do 600 milijonov dolarjev. Ameriška vesoljska agencija NASA pri poletih raketoplanov točnega podatka o stroških poleta običajno ne navaja. Najbolj tvegan trenutek poleta je bil, ko so Hubblu prvikrat v 12 letih odklopili elektriko in mu zamenjali električno "srce", kot so slikovito poimenovali razdelilno omarico. Nihče ni mogel povsem zanesljivo vedeti kaj se bo zgodilo štiri ure in pol kasneje po njenem priklopu. Ko so videli, da je vse v redu, so si strokovnjaki na Zemlji in vesoljci vidno oddahnili.
Columbia, v njej je sedem ameriških vesoljcev, bo predvidoma v torek pristala v Kennedyjevem vesoljskem središču na na Cape Canaveralu v ameiški zvezni državi Florida. Posadka ima zdaj nekaj prostega časa in bo v nedeljo govorila študentom, ki se bodo zbrali v znanstvenem središču Maryland v Baltimoru in v denverskem muzeju narave in znanosti.
