Titov bunker v Beogradu so za javnost odprli v petek, saj je vrhovni obrambni svet Srbije in Črne gore (SČG) sprejel sklep, da Karaš, kakor ga imenujejo, ni več država skrivnost. Obrambni minister SČG Prvoslav Davinić ob odprtju ni izključil možnosti, da bi Karaš, ki je bil zgrajen po Titovi zamisli in v popolni tajnosti, postal turistična atrakcija.
Bunker je del beograjske vojašnice Topčider. Zgrajen je bil za primer vojne nevarnosti in lahko zdrži celo napad z atomsko bombo, primeren pa je za bivanje do 70 oseb. Po neuradnih virih je vkopan od 130 do 150 m pod zemljo, vanj je mogoče vstopiti skozi troje vrat, do katerih se je treba prebiti skozi kilometer dolg labirint podzemnih hodnikov. V notranjosti objekta se na treh nivojih nahajajo delovni prostori, prostori za oddih najvišjih državnih predstavnikov, ambulante, kuhinje, toaletni prostori in kopalnice. Apartmaji, prvotno namenjeni za Tita in soprogo Jovanko, so še opremljeni, saj so jih po preoblikovanju Zvezne republike Jugoslavije in kasneje SČG v primeru nuje še uporabljali vodilni ljudje države ter pripadniki vojske.
Po navedbah ministra Davinića so na odprtje Karaša povabili tudi predstavnike beograjske pisarne Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, vendar je prejel odgovor, da kaj takega "trenutno morda ne bi bilo konstruktivno" in da bodo počakali na javno sporočilo o odprtju objekta ter zaprosili za poseben obisk, če bodo menili, da je to potrebno.
Nazadnje je Karaš vzbudil veliko pozornosti, ko so oktobra lani pred njegovim vhodom našli dva ubita gardista. Okoliščine njunih smrti so še do danes nepojasnjene, srbski mediji pa so najpogosteje namigovali na možnost, da so gardista umorili, ker naj bi pred vhodom v Karaš videla katerega od obtožencev za vojne zločine, na primer Ratka Mladića, ki naj bi ga vojska skrivala v objektu.
