Omenjeni pridelovalec sadja ima sicer na svoji strani podporo deželne vlade. "Takšni nesmisli spodbujajo antievropizem," je prepričan ogorčeni deželni glavar Spodnje Avstrije Erwin Pröll, ki vidi v bruseljskih uslužbencih predvsem evropske 'superbirokrate'. Slednji naj bi po njegovem mnenju raje skrbeli za resnične težave Evrope. "Pričakujem več občutka za stvari," je še dejal Pröll, ki bo še naprej kupoval tradicionalno marelično marmelado, pridelano v Duernsteinu in drugih krajih, ki ležijo vzdolž reke Donave v Spodnji Avstriji.
Bruselj je natančno opredelitev izraza marmelada določil leta 1979. Od takrat naj bi se vsi izdelki, ki niso izdelani iz limon in pomaranč, imenovali džem. Dve članici EU, Grčija in Danska, pa sta si pridobili jezikovni izjemi in lahko tako pod imenom marmelada prodajta tudi izdelke iz drugih vrst sadja. Pravilo glede uporabe izraza marmelada je bilo z omenjenima jezikovnima izjemam posodobljeno leta 2001 in takrat bi lahko za jezikovna izjemo zaprosila tudi Avstrija, navaja besede tiskovnega predstavnika evropskega komisarja za kmetijstvo Franza Fischlerja dpa in dodaja, da država tega takrat ni storila.
