Mnogo ulic, ki se nahajajo v revnih predelih Albanije, še nikoli niso imele imena, saj jih je veliko zgrajenih na črno. Albanske oblasti ocenjujejo, da je brez naslova okoli 40 odstotkov Albancev. "Stanujem v zeleni hiši", "Moja hiša je poleg mosta", "Najdete me lahko v veliki sivi hiši, ki je za pekarno", so stavki, ki jih je moč pogosto slišati na ulicah albanskih mest. Kaj pa bi se zgodilo, če bi pek zaprl pekarno ali če bi hišo prebarvali, se duhovito sprašuje sociolog Mentor Kikia. "Večina prebivalcev velikih mest ne ve, kje stanujejo. Mestni predeli nimajo imen, hiše pa ne številk," je povedala zdravnica Servete Lohja in opozorila, da zato reševalna vozila pogosto ne najdejo pomoči potrebnega človeka. Najbolj enostavno bi bilo sprejeti predlog o imenovanju ulic, kot ga določa pred kratkim sprejet zakon, vendar so ideološke razprtije med političnimi strankami tiste, ki vso stvar močno zapletejo. Tako so na primer komunisti v mestnem svetu Gjirokastra, rojstnega mesta Enverja Hoxhe, hoteli osrednji trg poimenovati po nekdanjem diktatorju. Temu so se uprli desničarji, češ da gre za provokacijo, ki bi lahko povzročila nemire. Zaradi pomanjkanja naslovov je praktično nemogoče izvesti tudi popis prebivalstva, ocenjujejo strokovnjaki. "Kako lahko sanjamo o Evropi, če pa sploh ne vemo, kje stanujemo," se je ob tem vprašal Mentor Kikia.
