Vendar so ta zaklad moderne arhitekture danes večinoma posivele starine, obupno potrebne prenove, za katero mesto nima denarja. "Vaše mesto ponazarja zaklad moderne dediščine," je telavivskemu županu Ronu Huldaiju pred slovesno izročitvijo certifikata dejal predsednik generalne konference Unesco, specializirane organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Nigerijec Michael Omolewa.
Tel Aviv je med 754 spomeniki svetovne kulturne dediščine v več kot 120 državah šele drugo sodobno mesto; prvo je bilo leta 1987 Brasilia v Braziliji. Tel Aviv je bil ustanovljen leta 1909, svoj značaj pa je črpal pri evropskih priseljencih, ki so mesto spremenili v moderno kulturno in gospodarsko središče, ki predstavlja močan kontrast njegovi starodavni in svetopisemski okolici.
Belo mesto sredi polmilijonskega Tel Aviva so gradili pretežno v prvi polovici 20. stoletja po sodobnih urbanističnih načelih na temelju načrta sir Patricka Geddesa. Poslopja so načrtovali arhitekti, ki so se šolali v Evropi in ki so uspeli ustvariti izjemno arhitekturno celoto v novem geografskem in kulturnem kontekstu.
Uvrstitev na seznam Unesco pomeni tudi prevzem skrbi za ohranjanje tega kulturnega spomenika, kar bo po mnenju strokovnjakov zahtevalo "astronomske" vsote denarja. Ne glede na to Tel Aviv te dni slavi mednarodno priznanje. Meščani, ki se poprej niti niso zavedali pomena te dediščine, pa jo zdaj nanovo odkrivajo.
