Ne glede na to, da mu javnomnenjske raziskave ne dajejo nikakršnih možnosti za osvojitev demokratske predsedniške nominacije, Kucinich vztraja. Kucinich bi med drugim rad uvedel splošno zdravstveno zavarovanje, ustanovil ministrstvo za mir, odpravil jedrsko orožje, odščipnil krepak del proračuna Pentagonu, ZDA umaknil iz članstva v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) in Sporazumu o prosti trgovini Severne Amerike (NAFTA) ter seveda nemudoma umaknil ameriške vojake iz Iraka.
Kucinich velja za poštenjaka, načelnega politika in borca za pravice zatiranih, vendar pa na njegovo žalost to v ZDA niso lastnosti, ki bi kongresnika popeljale do Bele hiše. Kucinich je leta 1977 z 31 leti postal najmlajši župan v zgodovini večjega ameriškega mesta, vendar pa se je leta 1979 od položaja poslovil, ker je mestni proračun zapadel v stečaj. Kucinich se je namreč do konca upiral privatizaciji mestnega elektropodjetja, ki je bilo povezano z bankami, ki so nato odrekla jamstva za kredite mestu. Po treh desetletjih naj bi se njegova trma izkazala za upravičeno, saj naj bi odjemalcem elektrike prihranil 200 milijonov dolarjev, kolikor bi plačali v podražitvah. Leta 1996 je bil za nagrado izvoljen v zvezni kongres, kjer ostaja do danes. Kucinich je bil eden redkih kongresnikov, ki je od začetka odločno nasprotoval vojni proti Iraku, kar je med demokratskimi kandidati danes zaželena lastnost.
