Vernon Gospod Little s podnaslovom Komedija za 21. stoletje pod obličjem smrti je prvoosebna pripoved petnajstletnega Vernona Gregoryja Littla, ki ga obtožijo soudeležbe masakra šestnajstih sošolcev na njegovi srednji šoli. Množični poboj je sicer izpeljal njegov najboljši prijatelj Jesus, ki je na koncu sodil še samemu sebi. Vest o tragediji pograbijo mediji in Vernon se kmalu znajde v vrtincu bizarnih dogodkov. S svojimi lažmi se še dodatno zaplete v na videz nerešljivo situacijo, zato pobegne v Mehiko.
Gre za prvenec avtorja DBC Pierrea, ki je s tem delom osvojil britansko književno nagrado Booker 2003 za najboljši roman leta, Whitbreadovo nagrado za najboljši prvenec leta in še nekaj drugih nagrad. Avtorjevo izrazoslovje primerjajo z Osbournovimi, Simpsonovimi, Eminemom, South Parkom, Jerryjem Springerjem.
Črna satira, ki zrcali tako strah kot očaranost nad ameriškim načinom življenja, je eno najkontroverznejših del zadnjih let, posebno pa je predvsem zaradi jezika - teksaškega dialekta. Ta je svež, inovativen, metaforično bogat ter poln vulgarizmov in izrazov iz pouličnih žargonov, prevajalskega podviga pa se je lotil eden najprodornejših prevajalcev Branko Gradišnik.
Zakaj beseda "fuck" v slovenščini ne obstaja
Ker so "uradni" slovenski slavisti skozi desetletja popolnoma "sterilizirali" slovenščino, ta ne premore ustreznih slovenskih različic za vulgarizme. Kdorkoli bo pogledal v slovar slovenskega knjižnega jezika, ki predstavlja nekakšno biblijo za vse, ki se ukvarjajo s tvorjenjem slovenkega jezika, bo pomislil, da so Slovenci brezspolna bitja. Tako še vedno ne vemo, ali angleško-ameriška beseda "fuck" uradno pomeni "fuk" ali "fukanje" kot spolni odnos, ali morda opis brezizhodnega položaja oz. opravilo, ki ne daje plodnih rezultatov, v smislu, da gre za "jebo".
Gradišnik je tako moral vpreči vse svoje intelektualne potenciale, da je denimo riman žargonski opis Latinoameričana, ki prakticira analni homoseksualni spolni odnos prevedel v "Meksikajnarski model, ki žoka karamel".
Roman, ki iz notranjosti črevesja govori o izvorih srednješolskih množičnih pobojev
Vernon je nesramen, ciničen, vendar hkrati tudi ranljiv junak - pravi upornik, ki ga družina raje gleda na televiziji, kot da bi se ukvarjala z njim v resnici. Roman je predvsem satira ameriškega načina življenja, ki počasi preplavlja svet in ki s hitro prehrano ter instantnimi novicami prehiteva in potvarja resničnost samo. Odpira vprašanje množičnih pobojev (primer srednje šole Columbine), pravosodnega sistema, smrtnih kazni in vloge medijev. Roman je izšel pri založbi Učila International.
