VIDEO in FOTO: Dobrodošli v predbožični mori Tima Burtona

Pri 13 letih je ustvaril in posnel svoj prvi 'stop motion' risani film The Island of Doctor Agor, pri 18 letih pa je v njegovem umu zrasla tudi prva slikanica The Giant Zlig, ki jo je poslal v studio Disney, če bi jih mogoče zanimala adaptacija. Čeprav so mu delo zavrnili, pa so mu v povratnem pismu zapisali, da se zelo dobro izraža, liki pa so šarmantni in domišljeni: "Ne samo to, da sem uživala v branju vaše zgodbe o velikanu, na trenutke sem se mu tudi zelo nasmejala," Jeanette Kroger.

Namesto šolskega spisa posnel film

Ko se je odločil za študij animacije, se je njegova strast do drugačnosti samo stopnjevala. Medtem ko so ostali sošolci za vajo risali ženski akt, je on v kotu skicirke raje risal pošast. Z veseljem je risal vesoljske ladje ter ko je moral narisati portret, je narisal velikega igralca in vzornika Vincenta Pricea (ki smo lahko kasneje videli tudi v Burtonovem Edwardu Škarjerokemu). V rokah je venomer imel kamero, takrat je posnel tudi filmček Houdini: The Untold Story (okoli krožijo tudi govorice, da je namesto spisa raje posnel film in ga predal učiteljici). Ko je končeval s študijem pa je narisal in posnel svoj naslednji kratki film Stalk of the Celery Monster, s katerim je končno vzbudil zanimanje studia Disney, toda ne kot režiser, ampak kot animator.

"Tim Burton dela to, kar ima rad. Dela to, kar ga veseli, ne glede na to, kaj mu drugi govorijo. Odločil se je, da se bo boril za svoje ideje in sanje – to privlači ljudi. Vsi imamo sanje in želje, toda ne živimo jih zaradi zunanjih pritiskov," nam je na vprašanje, zakaj je Burton tako priljubljen, dejal kurator Patrick Blümel iz nemškega Brühla, kajti v njihovem muzeju The Max-Ernst-Museum poteka pregledna razstava del Burtona. In zakaj so se odločili za to razstavo, kajti muzej na prvi pogled ni ravno pravi prostor zanj: "Leta 2009 smo imeli razstavo režiserja Davida Lyncha, takrat smo šli prvič v raziskovanje avtorja, kjer smo pokazali tudi ozadje njegovih del, ne samo to, kar vsi že poznamo. Ker je bila razstava zelo uspešna, smo se odločili, da bomo s tem nadaljevali. Pomislili smo na Tima Burtona, kajti ravno takrat je imel razstavo v New Yorku. Razstavljenih imamo nekaj več kot šeststo njegovih del, vse od njegovih skic iz srednje šole, pa nekje do obdobja, ko je posnel film Temne sence (2102)."

Ko je Burton dobil priložnost pri Disneyju, je delal tudi na risanki Lisica in pes (The Fox and the Hound, 1981), toda, ker njegova lisica ni bila dovolj ljubka (po besedah studia je bila preveč grozljiva), njegove animacije niso ugledale luči sveta, šele kratki risani film Vincent (1982, glas je glavnemu liki posodil Vincent Price) je bil sprejet v celoti in celo prikazan na nekem filmskem festivalu.

Sledil je kratek film Hansel and Gretel (1982), v katerem je znova pokazal, da je njegova vizija klasičnih junakov drugačna kot od večine. Ko je bil zaposlen kot animator, je narisal tudi svojo vizijo Cruelle (Sto in en dalmatinec), toda njegova vizija krznenega plašča je bila mnogo bolj nazorna kot na filmskem platnu. Kajti lik je imel na sebi oblečen plašč iz psičkov, ki so še vedno imeli glave, repke in tačke ...

Nato pa je končno oživel svojega malega posebnega psička – Frankenweenieja (1984, film je dobil svojo sodobno različico tudi leta 2012). Toda, ko je ta kratki film izšel, se je Disney odločil, da se znebi Burtona, studio mu je v slovo dejal, da ne morejo več trošiti denarja za filme, ki so preveč temačni in strašljivi za mlajše občinstvo. Na srečo pa je k njemu pristopil igralec Paul Reubens in z njim posnel Pee-wee's Big Adventure (1985, pri tem filmu je prvič sodeloval s skladateljem Dannyjem Elfmanom), ki je bil posnet za dobrih sedem milijonov evrov, v blagajno pa prinesel več kot 30 milijonov evrov, so se filmski studii začeli zanimati zanj tudi kot režiserja.

Ko so oživeli televizijsko serijo Alfred Hitchcock Presents, ki je vsebovala tudi ironični Hitchcockov govor na začetku in na koncu epizode, je Burton posnel epizodo The Jar (1986), nato pa je sledil Beetlejuice (1988) in vse ostalo je ... zgodovina ... kajti Beetlejuice je bil zelo priznan zaradi svoje vizualne drugačnosti ter prepleta pravljice, grozljivke in fantazije. In končno so prepoznali njegov potencial. Tako smo lahko uživali v njegovih vsem znanih filmih ter njegovem pogledu na Batmana, Edwarda Škarjerokega (Johnny Depp je od tega filma dalje postal njegova stalnica), Predbožično moro, Eda Wooda, Mars napada!, Brezglavega jezdeca, Veliko ribo, Čarlija in tovarno čokolade, Alico v čudežni deželi ...

Tim Burton je tako s svojim drugačnim pogledom na zgodbe, film in življenje, postal eden od najbolj priljubljenih režiserjev mlajše dobe. Toda kako je uspela sama razstava, kajti postavljena je bila v klasičen muzej? "Do zdaj je razstavo obiskalo več kot 67 tisoč obiskovalcev, to je naša najbolj uspešna razstava, smo pač muzej, ki je kot prvo namenjen enemu umetniku, in sicer Maxu Ernstu, umetniku, ki je ustvarjal v nadrealizmu. Na Burtona je prišlo več kot 50 odstotkov mladih – pod 30 let. To je za muzeje umetnosti zelo težko dosegljivo, po navadi jih je le okoli 5 odstotkov ... Menim, da je to res velik uspeh, kajti od teh obiskovalcev, je bilo kar 70 odstotkov ljudi, ki prej nikoli niso obiskali našega muzeja. Veliko ljudi pač misli, da so muzeji zelo resen prostor, kjer se ne smeš zabavati, veliko moraš razmišljati ... toda tako muzej lahko postane zabaven in prijazen prostor, zraven pa spoznajo še kakega drugega umetnika (marsikdo najbrž niti ni vedel, kdo je Max Ernst). Po drugi strani pa imamo na obisku tudi starejše ljudi, ki si mogoče prej niso ogledali nobenega filma od Burtona, tako mogoče v tej razstavi najdejo svojega notranjega otroka." Patrick Blümel.

Kako pa je kaj z obiskom slovenskih muzejev?

V poročilu o delu državnih muzejev piše, da je bilo v letu 2014 obiskovalcem državnih muzejev na voljo 122 razstav lastne produkcije. Pripravili so tudi bogat izobraževalni program namenjen otrokom, mladini in odraslim. Če je bilo število obiskovalcev še konec sedemdesetih rekordno (govori se celo o številki 2.483.000 – vendar je treba upoštevati, da so vključeni tudi muzeji, ki niso bili državni ter dejstvo, da smo bili del Jugoslavije), pa se je obisk muzejev skozi leta vztrajno nižal. Leta 2013 je bilo v državnih muzejih izdanih 270.869 vstopnic, lansko leto je številka padla na 261.907. Zanimivo je tudi, da se je zmanjšalo število izdanih vstopnic otrokom in mladini, in sicer za 16 odstotkov. Toda kakor navaja poročilo, se številka niža tudi zaradi tega, ker se veliko obiskovalcev odloča za možnosti brezplačnega obiska muzejev. Seveda je treba tukaj upoštevati tudi, da je govora le o državnih muzejih.

Vida Koporc iz Ministrstva za kulturo nam je pojasnila, čemu obisk upada: "Iz primerjave števila obiskovalcev v letih 2013 in 2014 je res razviden rahel padec števila obiskovalcev državnih muzejev. Vzroki so v aktualnih gospodarskih razmerah v državi. Najbolj se je zmanjšalo število obiskovalcev organiziranih šolskih skupin iz šol izven ožje ljubljanske okolice (stroški prevoza). Na nihanje števila obiskovalcev vpliva lahko tudi odmevnost aktualnega razstavnega programa, kar je povezano z razpoložljivimi sredstvi, ki jih muzeji namenjajo za promocijske dejavnosti (delež teh sredstev se zmanjšuje). Sicer se v državnih muzejih trudijo za povečanje števila obiskovalcev s tem, da pripravljajo ob razstavah več spremljevalnega programa za različne ciljne skupine obiskovalcev (delavnice, vodstva), ki je med obiskovalci muzejev priljubljen in dobro sprejet. Ob tem pa je potrebno poudariti, da se število obiskovalcev, ki vstopijo v muzej z brezplačno vstopnico, povečuje – delež znaša 50 % (vpliv promocije dogodkov v medijih). Glede zmanjšanega števila obiska spletnih strani je Ministrstvo za kulturo, za leto 2016, državnim muzejem predlagalo, da dopolnijo in obogatijo svoje spletne strani (več informacij o predmetih in zbirkah)."

Muzeji se morajo približati ljudem

"Mislim, da je veliko odvisno, kako se umetnost predstavi mladim. Muzeji so pač stare institucije, umetnost se spreminja, toda muzeji ostajajo enaki, vedno predstavljajo nove stvaritve na enak način, na enak stari koncept in to ne deluje več. Mislim, da je pomembno, da se umetnost pokaže na nov, sodobnejši način. Razstave morajo postati bolj kot dogodek, biti interaktivne – to ne pomeni, da ne cenimo umetnosti, toda postati moramo bolj kreativni, interaktivni, umetnost je treba čutiti. Zdaj lahko vsako umetniško delo najdeš na spletu, torej kje je sploh še potreba, da bi plačal vstopnino za muzej. Mlajši ne čutijo več potrebe, da bi šli v muzej, ker imajo sliko lahko na svojem telefonu. Zato je treba najti način, da doživijo umetnost v muzeju tako, kot je doma ne morejo," je dejal Patrick ter dodal, da je ogromno odvisno tudi od vodilnih v muzeju: "Poleg tega je treba spremeniti tudi mišljenje vodilnih ljudi v muzejih, sama odločitev, da smo lahko imeli razstavo Davida Lyncha in Tima Burtona je trajala, ker pač na začetku niso videli kako bi se lahko to vklopilo v koncept muzeja, kakšen je potencial tega. Toda obisk dokazuje, da je bila odločitev prava, ljudje so prišli, so navdušeni ..." 

Kdo bi si mislil, da bo režiser, kot je Tim Burton, kdaj na nas gledal iz muzejskih sten, toda veliko zanimanje zanj je zagotovo potrdilo, da je vsebina na steni pomembna in ne samo to, vsebina se mora nekako približati mlajši publiki, menijo v Max-Ernst muzeju in tako že snujejo novo razstavo. Tokrat bo posvečena M.C. Escherju, vrata bodo odprli 21. februarja, kot novo pa bodo v muzej dodali tudi posebno sobo, kjer bo v ospredju virtualna resničnost, ki bo podala še dodaten vpogled v umetnost tega zanimivega ustvarjalca.

Za vse oboževalce pa bo danes znova primeren večer, da si ogledamo Predbožično moro (Nightmare Before Christmas) in si zaželimo, da bo namesto Božička skozi dimnik priplezal Jack.