Adi Ilham, ki živi v Sukabumiju na zahodnem delu Jave, prihaja iz revne družine. Ker kadi že od zgodnjega otroštva, je postal od kajenja odvisen. Danes pokadi na dan okrog 25 cigaret.
Adi je v intervjuju povedal, da mu mati vsak dan da nekaj denarja: ''Mama mi da 5.000 rupij (0,4 evra).'' Na vprašanje, ali vsega porabi za kajenje, je deček le prikimal.
''Moram mu pustiti kaditi sicer … Postane jezen, petkrat je že razbil okna, ko sem mu rekla, da ne more kaditi,'' pravi njegova mama Nenah, ki se očitno ne zaveda, kako je sinova razvada škodljiva za njegovo telo.
Poleg zdravja trpi tudi Adijeva izobrazba, saj ne hodi več v šolo. Zakaj? ''Ker v šoli ne sme kaditi. Odkar ga ni več tam, moramo za cigarete na dan odšteti 20.000 rupij (1,5 evra),'' je še povedala njegova mati.
Kajenje, prodaja in oglaševanje cigaret so v Indoneziji precej manj restriktivno urejeni kot, recimo, pri nas. Za nakup cigaret ni starostne omejitve, prav tako ni omejitev glede oglaševanja v javnosti, razen televizijskih reklam, ki so lahko na sporedu po 21. uri. Cigarete so v tej otoški državi, kjer med 239 milijoni prebivalcev kadi vsak tretji, zelo poceni, oblasti pa letno od tobačne industrije poberejo kar sedem milijard dolarjev.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.