Za marsikoga kontroverzna razstava, ki prikazuje resnična človeška telesa, je že ob odprtju privabila številne radovedneže, med drugim tudi igralca in doktorja medicine Boruta Veselka, ki ga je videno zelo prevzelo.
OGLAS
Ste vedeli, da možgani deklic v povprečju tehtajo 2,5 kilograma, možgani fantov pa 2 kilograma ali da srce v povprečni življenjski dobi prečrpa več kot 200 milijonov litrov krvi? To je le nekaj fascinantnih dejstev zelo poučne razstave Razkrita telesa, ki je gostovala že po številnih mestih, zdaj pa si jo lahko ogledate tudi v naši prestolnici.
Razstava je razdeljena na devet sklopov: skelet, mišice, živčevje, obtočila, dihala, prebavila, spolovila, razvoj plodu (na ogled so fetusi v starosti od 7 do 20 tednov, ki so odmrli v maternici zaradi zapletov med nosečnostjo) in zdravljeno telo.
Človeški primerki po večini prihajajo iz Kitajske, obdelani pa so s pomočjo nove, revolucionarne t. i. polimerne tehnike ohranjevanja. Proces vključuje balzamiranje nedavno umrlega človeka, tako da vodo v tkivih zamenjajo s tekočo plastiko. S pomočjo vakuuma se ta strdi in tako omogoča impregnacijo. Končni izdelek tega procesa je presenetljiv model človeškega telesa z detajli na molekularnem nivoju.
Razstava, ki prikazuje celotne primerke človeškega telesa ter več kot 180 primerkov posameznih organov in delov telesa, je že ob odprtju privabila množico ljudi, ki so si z zanimanjem ogledovali, iz česa so sestavljeni, mnogi pa so se odločili videno tudi obeležiti s svojimi fotoaparati na mobilnih napravah.
Med drugim smo opazili tudi manekenko Iryno Osypenko Nemec. "Razstava se mi zdi zelo zanimiva. Mislim, da je zelo priročna za šolarje in študente medicine, za ljudi, ki jih to zanima. Vidiš marsikaj. Edino en oddelek bo mogoče malce bolj šokanten za ženske, ki so kdaj splavile, saj so notri zarodki od 7. do 20. tedna starosti, in če to vidiš v živo, ti je lahko malce nelagodno," nam je dejala manekenka, ki pa svojega telesa po smrti ne bi zaupala v kakšne raziskovalne namene. "Jaz bi se dala skuriti, pepel pa raztrositi nekam v morje," nam je v smehu dejala lepotica.
Igralec Borut Veselko, ki je pred vpisom na AGRFT končal študij medicine, pa je ob tem izpostavil tudi etično komponento. "Razstava se mi zdi fascinantna. Vsakič, ko me kdo povpraša o njej, se malce zresnim, ker ima več različnih vidikov. Človek jo mora gledati iz več različnih zornih kotov. Brez neke etične distance do tega, kar gledamo, ne moremo iti, brez nekega poistovetenja o tem, kar gledamo, brez neke radovednosti o tem, kaj pravzaprav smo, kako smo sestavljeni, kako funkcioniramo, pa ta razstava najbrž tudi ne bi imela pravega smisla. Ljudje smo po naravi radovedni, hkrati pa smo tudi socialna in etična bitja in jaz mislim, da ena taka razstava hkrati izziva in hkrati odgovarja," nam je povedal Veselko, na vprašanje, če bi svoje telo po smrti zaupal v takšne namene, pa odgovoril, "ne vem. S telesom je pravzaprav en velik problem celo v pravnem smislu. Ko bom jaz mrtev, bo moje telo pravzaprav veliko več pomenilo mojim bližnjim kot meni in kako bom ravnal s svojim telesom po svojih željah po smrti, bo najbrž bolj odvisno od njihovih želja kot od mojih. Nekajkrat sem že daroval kri, tudi organe bi mirno in z velikim veseljem ponudil komu, ki bi jih lahko koristno uporabil, če ne bi bil za kaj takega že prestar. V eni hudi življenjski preizkušnji sem razmišljal tudi o tem, kako bi bilo jesti človeško meso, in mislim, da se temu ne bi odrekel, če bi me bil kdo voljan, da bi na ta način ohranil svoje življenje, do tega ne bi imel nobenih dilem. V normalnih razmerah pa ne vem, kako bi ravnal. Se mi pa zdi, da je to stvar, o kateri moramo predvsem razmišljati. Kaj je naše telo po tem, ko ni več naše," je za naš portal povedal Veselko.
Razstava, ki si jo je po vsem svetu ogledalo že več kot 30 milijonov obiskovalcev, bo pri nas gostovala vse do sredine septembra.
UIVsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
Sam se bolj čudim, ob kakšni priložnosti in v kakšnem umskem stanju se je prvi človek z usti dotaknil strjene krvi in nesel k ustnicam meso mrtvega bitja; kako je lahko postavil na mizo mrtva in postana telesa in si drznil imenovati za jed in prehrano dele, ki so še malo prej rjoveli in jokali, se premikali in živeli! Kako so lahko oči prenesle klanje ob rezanju goltancev, odiranju kož in trganju udov? Kako je lahko njegov nos prenesel smrad? Kako da oskrumba ni odvrnila njegovega okusa, ki je prišel v stik z ranami drugih in posesal sokove iz smrtnih ran? Te živali vsekakor niso levi in volkovi, ki bi jih jedli zaradi samoobrambe; ravno narobe, namesto teh koljemo nedolžna, krotka bitja brez krempljev in zob, s katerimi bi nas lahko poškodovala. Zaradi nekaj malega mesa jih prikrajšujemo za sonce, svetlobo in življenjsko dobo, do katere imajo pravico po rojstvu in bitju. Če izjavljate, da ste po naravi namenjeni takšni prehrani, potem sami ubijte, kar želite pojesti. Toda to morate storiti samo z lastnimi sredstvi, brez pomoči mesarskega noža, gorjače ali sekire.
Plutarh (45–125) – grški filozof in pisatelj
Jure, če si zaprisežen vegeterijanec ali celo vegan, je zdaj še najmanj potrebno, da pametuješ drugim s "kao argumenti", zakaj bi naj bila tvoja odločitev edina pravilna!
Lep dan še naprej!
24 ur ne zanima me kaj pravijo, znani slovenci o razstavi. Raje povejte kje je in ne napisat samo v prestolnici nismo vsi iz tistih koncev.
Nisem zvedel kdaj je možen ogled razstave in kakšne cene mogoče?
Vse kar sem izvedel iz članka je, da je razstava nekje v Ljubljani in kaj si o tem misli Veselko in ona manekenka.
Nikoli ne poveste bistva, ker še vedno mislite, da nas ta slovenska "smetana" zanima.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.