FOTO in VIDEO: Slavni fotograf: V Blejskem jezeru sem skoraj utonil

Steve McCurry je eden najbolj priznanih fotografov našega časa in dobitnik številnih prestižnih nagrad za fotografijo. ''Sem le fotograf, ki rad tava in raziskuje,'' je zgodaj popoldne povedal na tiskovni konferenci, ki je potekala v enem izmed ljubljanskih hotelov.

Rodil se je v Filadelfiji ter se šolal na Fakulteti za umetnost in arhitekturo Državne univerze v Pensilvaniji, kjer je diplomiral z odliko. Dve leti je bil zaposlen pri časopisu, nato pa se je podal v Indijo kot samostojni fotoreporter, in prav tam se je naučil opazovati in čakati na življenje. Ugotovil je, da ''če čakaš, ljudje pozabijo na tvoj fotoaparat ter pustijo duši prosto pot''.

Znan je po svojih sugestivnih barvnih fotografijah in v odlični dokumentarni maniri zaznamuje bistvo človeških naporov in radosti. Kot član agencije Magnum Photos (že od leta 1986) je McCurry iskal in tudi našel nepozabno, kajti številne izmed njegovih fotografij so postale ikone sodobnega časa.

Afganistanska Mona Lisa
Najbolj je znan po fotografiji mladega dekleta iz Afganistana, ki jo imajo nekateri za najbolj znano fotografijo na svetu in je dobila zaradi svojega pogleda ime ''Afganistanska Mona Lisa''. McCurry je takrat 12-letno Šarbat Gulo v svoj objektiv ujel leta 1984. Podoba se je znašla na naslovnici revije National Geographic in osvojila svet, saj je mlada afganistanska begunka s prodornim pogledom in rdečim pokrivalom postala simbol dogajanja v Afganistanu in nasploh položaja beguncev po vsem svetu.

McCurry ni pričakoval, da bo fotografija tako uspešna. ''V vseh teh letih je bilo veliko zanimanja in radovednosti glede te ženske. Tudi jaz sem bil radoveden. Imeli smo ljudi z vseh koncev sveta, ki so ji želeli poslati denar, oblačila, nekateri so se hoteli z njo poročiti ...'' je dejal Američan, ki se je že pred desetletjem odločil, da jo spet najde in fotografira. Naloga pa nikakor ni bila lahka. ''Lahko bi bila kjer koli v Afganistanu. Nismo imeli pojma, kje je, ampak imeli smo srečo,'' je pojasnil McCurry. Z ekipo so namreč našli njeno pleme, nato pa so potrebovali le en dan, da so jo leta 2002 tudi zares našli. ''Ko sva se srečala, sem čutil olajšanje. Bil sem srečen, bil sem navdušen, da sem se srečal z njo in videl, da je živa. Zame je bil šok, ko sem jo videl kot odraslo žensko, kajti resnično sem pričakoval, da ko bo stopila v sobo, bo bila videti točno taka kot takrat, ko sem jo fotografiral. Takrat je bila stara 12 let, ko sem jo ponovno fotografiral, je imela okrog 30 let.'' 30-letna Gula se je sicer hitro spomnila, da jo je McCurry nekoč fotografiral, saj se ji je to zgodilo le nekajkrat v življenju, svojo fotografijo pa je prvič videla prav ob vnovičnem srečanju.

Afganistanka sicer sploh ni vedela za ves ''cirkus'', ki se je po svetu dogajal okrog nje: ''Ni razumela, kako slavna je bila. Nekaj časa je potrebovala, da je prišla do tega spoznanja. Vedeti morate, da ne bere knjig, časopisov in revij ali gleda televizije. Večino časa je doma, kjer skrbi za gospodinjstvo in otroke. Ves ta svet novinarstva, medijev in publicitete preprosto ni del njenega sveta.''

Afganistan je nevaren, a skoraj umrl je v Sloveniji
McCurry je dobitnik številnih nagrad, med drugim nagrade fotograf leta, ki jo podeljuje Nacionalna zveza fotoreporterjev. Istega leta je prejel kar štiri prve nagrade na svetovnem tekmovanju novinarske fotografije, kar je dosežek brez primere. Dvakrat je bil nagrajen tudi s spominsko nagrado Olivier Rebbot. Za reportažo o ruski invaziji na Afganistan je prejel zlato medaljo Roberta Cape, ki se podeljuje za najboljše reportaže iz tujine in je posvečena fotografom, ki so izkazali izjemen pogum in podjetnost pri svojem delu.

Afganistan je sicer njegova pogosta destinacija, kjer pa nikoli ne ve, kaj ga čaka. ''Mislim, da je bilo najbolj nevarno v Afganistanu. Tam sem bil več kot 30-krat in vedno je nevarno. Vedno imaš občutek, da lahko gredo stvari hudo narobe,'' je dejal.

Kljub temu da ta azijska država ne velja za najbolj varno, pa je bilo McCurryjevo življenje najbolj ogroženo na povsem drugem koncu Zemlje: ''Kraj, kjer sem imel najbližje srečanje s smrtjo, je bila Slovenija. Ne vem, če ste slišali, z letalom sem strmoglavil v Blejsko jezero.'' Takrat se je pisalo leto 1989. Dejal je, da je želel narediti panoramske fotografije, zato ga je pilot z odprtim dvosedežnim letalom popeljal nad Blejsko jezero. Ko sta se nekoliko približala vodni gladini, je ''zgrabilo'' kolesa, nato je ''utrgalo'' propeler in sredi februarja sta se začela potapljati. ''Ko je letalo zadelo ob vodno gladino, sem pomislil, da bom umrl. Pomislil sem, kako grozen način za smrt. Bled je sicer brez dvoma lepo mesto za umreti, ampak nisem bil še čisto pripravljen,'' je pojasnil.

Strmoglavila sta februarja, ko je bila voda zelo mrzla, a največja težava je bil varnostni pas, ki je bil tako kot letalo izdelan ''malo po domače'', pilot pa mu sploh ni povedal, kako se odpre. Kljub temu da ni nič videl, ob tem da ni mogel dihati, mu ga je le uspelo odpreti in izplaval je na površje. Je pa ostal brez svojega fotoaparata. ''Ko sva strmoglavila, sem rekel reševalcem, tem potapljačem, da če najdejo moj fotoaparat, jim bom dal nagrado. Za fotoaparat mi je bilo v resnici vseeno, nazaj sem hotel le svoj denar. Da dolgo zgodbo povem na kratko – mojega fotoaparata niso našli, so pa našli mojo torbo z denarjem in potnim listom. Potni list sem posušil in ga kasneje uporabljal še dve ali tri leta. Osušil sem tudi denar, bankovce sem postavil na avtomobilski pokrov od motorja. Bili so zelo odkriti, morda niso vedeli, kaj je bilo v torbi.''

''Pirellijev koledar bo končan še letos''
McCurry je objavil več knjig, med drugimi: Imperialna pot (1985), Monsun (1988), Portreti (1999), Jug, jugovzhod (2000), Svetišče (2002), Pot k Budi, tibetansko romanje (2003), Steve McCurry (2005), Gledati proti vzhodu (2006), V senci gora (2007) in najnovejšo Nepremišljen trenutek (2009). Trenutno piše kar tri knjige, letos pa je dobil tudi nalogo, da posname znameniti Pirellijev koledar. ''Gre za veliko čast,'' je dejal, drugih podrobnosti pa ni razkril, razen tega, ''da bo dokončan še letos''.

McCurryjeva dela si je mogoče ogledati na razstavi Življenje v slikah, ki jo je McCurry odprl v družbi slovenskega predsednika Danila Türka, bo na Ljubljanskem gradu na ogled vse do 17. junija.