S stališča biološke raznovrstnosti sta marec in april meseca, ko je v Iraku največ ptic, in je za ptice najslabše možno obdobje leta, je dejal Phil Hockey, strokovnjak za ptice selivke na inštitutu za ornitologijo v južnoafriškem Cape Townu.
Za ptice je vojna lahko usodna
Reki Tigris in Evfrat v Iraku sta pomembni za ptice, ki premagujejo velike razdalje, kot so pelikani in štorklje in ptice, ki se razmnožujejo na obalah Kaspijskega jezera in v osrednji Aziji. Bele štorklje, ki zimo preživijo v Južni Afriki in ki so že odletele v kraje, kjer gnezdijo, na primer v Estonijo, bi se lahko "premislile", če bi naletele na območje, kjer letajo tudi izstrelki in letala.
Ptice selivke se namreč med potjo ustavljajo, da obnovijo moči, običajno pa se vedno ustavijo na istih krajih. Če jim bo vojna to preprečila, bi od lakote lahko celo umrle. Toda, tudi če bi pot nadaljevale, bi zaradi "ovinkov" lahko prepozno priletele na območja, kjer se razmnožujejo in proces razmnoževanja ne bi bil popoln, To je pomembmno predvsem za ptice, ki gnezdijo daleč na severu, kjer je sezona razmnoževanja precej kratka, je dejal Hockey. Irak je glavno območje za razmnoževanje pegastega kreheljca (neke vrste divja raca), saj prav tam gnezdi 40 do 60 odstotkov celotne svetovne populacije teh ptic. Prav tako pa je ta bližnjevzhodna država pomembna za zelo redko vrsto ptic z ozkim kljunom, imenovanih škurh, ki jih je na svetu morda le 200, je še dejal Hockey.