Od kod slikam Tintoretta in drugih beneških renesančnih mojstrov njihov posebni lesk? Znanstvenica Barbara Berrie iz Nacionalne galerije umetnosti je s pomočjo elektronskega mikroskopa razkrila skrivnost - umetniki so pigmente pomešali z mikroskopsko majhnimi delci stekla. "S prestopanjem meja običajne prakse in uporabo netradicionalnega materiala so veliki mojstri renesanse ustvarili barvno skalo, ki jim je prinesla ugled briljantnih koloristov," je dejala Berrie.
Dolgo je veljalo, da so si beneški slikarji, steklarji in keramičarji vsak po svoje pripravljali barve, sestavine pa so, kot drugod po Evropi, kupovali pri apotekarjih. Vendar pa je Louisa Matthew, vodja oddelka za vizualne umetnosti na Union kolidžu v Schenectadyju (New York) našla dokaze, da se je v Benetkah razvil samostojen trg za barve in pigmente že stoletje prej, preden so se podobni trgi oblikovali drugod po Evropi.
S pomočjo gradiva v beneških arhivih je poskušala ugotoviti, na kakšen način so do barv in pigmentov prihajali umetniki v Benetkah. Med zaprašenimi oporokami in zapisi davkarije je našla okrog 100 zapisov, nastalih po smrti lastnika trgovine Domenica de Gardignana, ki je v njih označen kot človek, ki trguje z barvami. "V zapisih iz leta 1534 so omenjene barve, ki vsebujejo steklene delce, niso pa bile vse barve take," pojasnjuje Louisa Matthew in dodaja: "Ker so barve vsi kupovali na istem mestu, predpostavljamo, da so trgovali tudi z idejami in materiali, ki niso bili v redni prodaji." V Gardignanovi trgovini so kupovali ljudje, ki so se ukvarjali z različnimi obrtmi in ki so bili verjetno pripravljeni z drugimi deliti tudi svoje ideje in materiale, meni Louisa Matthew.
Ta predvidevanja so Barbaro Berrie napeljala k preučevanju vzorcev barv z mikroskopom. V barvah dveh slik Lorenza Lotta je odkrila stekleni prah in sicer v rdeči obleki sv. Katarine in oranžno-rdečem plašču Jožefa v prizoru Kristusovega rojstva. Stekleni delci so bili odkriti tudi v Tintorettovi sliki Jezus na Galilejskem morju. "Iz tega sem se naučila tudi nove lekcije, da poskušam prestopiti mejo, kadar menim, da sem na pravi poti. To je dober trik, da stari umetnik sedanjega znanstvenika nekaj nauči," je še dejala Berriejeva.