Zaljubljenci praznujejo

Valentinovo, praznik ljubezni, zaljubljencev in dobrih prijateljev, bo tudi danes, 14. februarja, ko goduje sv. Valentin, v znamenju cvetja, voščilnic, drobnih daril in drugih pozornosti. Praznik je poganskega izvora, krščanstvo pa ga je povezalo z godom svetnika Valentina. Ta je med ljudmi pred komercializacijo praznika veljal za znanilca pomladi: prinese namreč "ključ do korenin" in tako se lahko začnejo dela na vrtovih, ureže se prvo trto. Na valentinovo pa se snubijo tudi prvi ptički.

Začetki praznika sežejo v antični Rim, kjer so 15. februarja praznovali luperkalije v čast bogu Luperku, zaščitniku ovac pred volkovi. Ko so Rimljani sprejeli krščanstvo, so praznik prestavili na 14. februar in ga poimenovali po sv. Valentinu. Legend o tem svetniku je več, v eni pa osebi naj bi združeval kar tri škofe in duhovnike - mučence. Tako naj bi denimo naskrivaj in v nasprotju s cesarjevo odredbo poročal mlade pare, zaradi česar je bil ujet in obsojen na smrt.

Valentinovo je postalo priljubljen praznik postopoma, nekako v 17. stoletju. Voščilnice so bile sprva anonimne ali s pripisom "Tvoj Valentin" ali "Tvoja Valentina." Konec 18. stoletja so začele tiskane kartice izpodrivati tiste, pisane z roko. Voščilnice so imele tudi čipkaste robove, okrašene z ljubezenskimi risbami, na katerih so prevladovali Valentinovi simboli, ptiči, srca, Kupidi in pentlje.

V Ameriki se je razvila navada obdarovanja na dan zaljubljencev med prijatelji in ne le me zaljubljenci. Sicer je tudi sv. Valentin, po katerem je praznik dobil ime, dekletu pisal verze, kar naj bi zaljubljenci 14. februarja počeli še danes, kot simbol ljubezni pa je potrebno izročiti vrtnico in dodati kakšno sladkarijo.

Če se ptički prav na valentinovo snubijo, pa se ženijo 12. marca, na gregorjevo. Med Slovenci naj bi valentinovo najraje obeleževali na Primorskem; na Goriškem se s tem dnem odpre sezona vaških praznikov in z njimi tradicionalni prazniki štrukljev. Na Slovenskem je tako sv. Valentin že dolgo znan in sodi med t.i. "svetnike pomladine". Po starem kmečkem koledarju je namreč Valentin "prvi spomladin".

Sodobno obeleževanje tega praznika je prišlo v Slovenijo šele ob koncu osemdesetih in v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, predvsem zaradi medijev in trgovcev, ki si ob valentinovem zaradi zaslužka manejo roke. Slovenski cvetličarji opažajo, da na valentinovo prodajo največ rdečih vrtnic in tulipanov, zelo iskane pa so ne glede na barvo tudi spomladanske rožice - narcise, krokusi in hiacinte.